Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 NGEREN U PASEN YIASE YASE

Akaaôron a ken Igbar Samber a Loho u Dedoo ken Tar u Ireland

Akaaôron a ken Igbar Samber a Loho u Dedoo ken Tar u Ireland

KEN uwer u Mei, inyom i 1910 la, tso ugen va nyôr hen Kpemnger u geri u Belfast. Ior kpuaa mba ve lu shin tso la tile sha akpe na ta ashe nenge a agungu a lun shough shough er sev lu wanger la. Orgen u lu ken a ve yô, lu Charles T. Russell. Lu kwa na u sha utaan u van ken tar u Ireland je la. Kwagh ugen u Anmgbian Russell nenge a mi yô, lu utso mba vesen uhar mba i lu varen zan a mi ave yô. U môm lu zegetso u i yilan ér Titanic, u kwagh na va kure doo ga la. Ugen la di lu Olympic. * Sha kpetar ikyua a ijiir i varen utso la di, Mbahenen Bibilo pue kar uhar nahan tile ape zeren utso la u keghen un gbenda.

Shighe u Anmgbian Russell lu keren gbenda u hemban doon u samber a loho u dedoo sha tar cii yô, a mough ken tar u Amerika due zende sha ajiir kposo kposo. Hii shighe la va hen shighe u ve va zende ne la, anyom kar er 20 nahan. Zende na u hiihii lu ken tar u Ireland, ken uwer u Julai, inyom i 1891 la. A lu shin tso u i yilan ér City of Chicago la. Yange nenge er iyange lu miren ve i ta sha geri u Queenstown doo kenger, er ve zurum a geri la yô. Ikyav tese ér alaghga umbur akaa a mbamaren nav ôr un sha kwagh u ijiir i lu tar ve ne. Er Anmgbian Russell kua mba ve lu a na la lu yemen karen ugeri mba engem kua angarev mba doonashe sha gbenda la, ve mase kaven er sunda u “vie u lu keghen shighe u sundan” yô.

Anmgbian Russell yange va ken tar u Ireland kwa taankaruhar. Ikyav tese ér isharen i ior lu a mi sha kwa u hii zan la, na ior uderi imôngo shin ashighe agen je yô, udubu imôngo ve va sha u va ungwan akaaôron a na shighe u a ve yô. Zende u sha kwa har u a za ken uwer u Mei, inyom i 1903 la, yange i yôô angwe u mbamkombo mba a lu eren ken geri u Belfast kua geri u Dublin la ken upipambaabaver mba hen ajiir la. Russell yange kaa wener, “yange ior kegh ato zulee” ungwa kwaghôron u sha itinekwagh ér: “The Oath-Bound Promise” (Ityendezwa i I Bum sha Kwagh u I La). Lu kwagh u jighjigh u Aberaham kua iveren i uumace vea va zua a mi ken hemen la.

Er i zua a ior kpishi mba ve lu a isharen yô, Russell shi za ken tar u Ireland zum u a za ken Yuropa sha kwa u sha utar la. Za dugh shin tso hen ihyongo i Belfast maa anmgbianev utaan gba sughun un za van. Lu pepe, ken uwer u Aipor, inyom i 1908. Kwaghôron u i yôô angwe na, u i va na sha iyange la aikighe, lu a itinekwagh ér: “The Overthrow of Satan’s Empire” (Mtim u Tartor u Satan) la, yange ior ungwa un mba kuman 300 nahan, mba ve lu a isharen yô. Orgen lu u soo u hendan kwagh a ve yô, kpa ve er tom a Bibilo sha u cirin un zwa. Shi orgen u i yilan un ér Mr. O’Connor yô, kange ishima u hendan a ve kpoghuloo hen geri u Dublin. Or ne lu akawe u mzough ugen u i yer ér YMCA yô. Yange nôngo ér una mgbegha ior mba kuman 1,000 nahan mba ve va u ungwan kwaghôron ne la, ve mough ayôôso a Mbahenen Bibilo mbara. Nahan lu nyi i ere?

De se hide se gbidye kwar ken ishima, sha er se zua a kwagh u a shi nan kpa za hemen hen mkombo la yô. Orgen u sar un u fan mimi u Bibilo yô, va ér una va ungwa kwaghôron u i yôô angwe na ken ipipaabaver i The Irish Times . Orne nôngo kpoghuloo za mase zuan a ijiir i teman, sha ci u ijiir la iv poo. A  kegh ato zulee ngu ungwan er orgen a lu nan kwaghôron yô. Or u a lu pasen kwagh la kungu ityough shi ume gbem kpishi; a hua koti u ii u gôgônan. Er orpasenkwagh ne a lu lamen, zenden sha tsembe dughun a ve, pasen avur a Bibilo sha adondo adondo la, wanger or u a ve u ungwan la. Ngu kaven mimi u Bibilo la. Er orpasenkwagh ne a lu a maikrofon ga nahan kpa, ikyenge na ngi duen tseer tseer, hanma or ken iyou la ngu ungwan a na, zan zan kuma ihwa man tiôn. Ka va kom sha shighe u pinen mbampin shi nan mbamlumun yô, O’Connor man azende na ér vea nôngor orpasenkwagh ne kera hegen; kpa orti er tom a Bibilo u suen loho na la. Doo mbaungwan, ve kure ave ihyundu kpurum. Ka been yô, or u va u ungwan kwaghôron la za kohol anmgbianev mbara sha er una seer fan mimi la yô. Mba yange ve nenge akaa a za hemen ne sha ashe ve yô kaa ér, ka gbenda u ior kpishi hingir u fan mimi je la.

Ken uwer u Mei, inyom i 1909 la, Anmgbian Russell nyôr tso u i yilan ér Mauretania la ken New York u zan zende na u sha kwa nyiin. Kwa ne yô, lu zan a Anmgbian Huntsinger, u fa kwaghngeren u anyigôr, u i yer ér shorthand la. Lu sha ci u una lu ngeren akaa er ve dugh zende la, a a va gber ken ngeren mba Iyoukura yô. Iorov mba kuman 450 nahan yange ve va u ungwan Kwaghôron u Anmgbian Russell na ken Belfast la. Mba kuman er 100 nahan ken ve tile sha, sha ci u ian kera lu i teman ga.

Anmgbian C. T. Russell ngu shin tso u i yilan ér Lusitania la

Kape zende u sha utaan u i ter kwagh u ú ken mhii u ngeren ne kpa lu je la. Yange ne kwaghôron ken Dublin been yô, O’Connor va a icôr ortimen sha akaa a kwaghaôndo ugen gba pinen mbampin. Yange i na un mbamlumun sha mbampin nav mbara, nahan doo mbaungwan mbara kpen kpen. Kpernan maa ve nyôr an-tso u tôôn uwashika ve yem ken geri u Liverpool ve za nyôr tso u i yilan ér Lusitania la, u yemen ken New York. *

Kwaghôron u i yôô angwe na ken ipipaabaver i The Irish Times ken uwer u Mei 20, inyom i 1910 la

Shi Anmgbian Russell yange na akaaôron a i yôô angwe u a la, shighe u za zende na u sha kwa ateratar man kwa taankaruhar ken inyom i 1911 la. Ken uwer u Aipor la, Mbahenen Bibilo 20 ken Belfast lôhô iorov 2,000 nahan va ungwa kwaghôron u lu a itinekwagh ér, “Hereafter” (Uma u A Hembe U Shin Tar La). O’Connor shi va a ortesen kwaghaôndo ugen, gba va pinen mbampin; kpa shi i na un mbamlumun ken Bibilo, nahan doo mbaungwan ve kure ave. Ka va nyer shighe u Oktoba man Novemba yô, i za sha ugeri mbagen kpaa, sha ajiir ne kpa ior kpishi va ungwa akaaôron la. O’Connor kua ior mbagenev 100 shi va nôngo ér vea num mkombo ugen u i er hen Dublin yô, nahan kpa ior mba ve va mkombo ne la ta ikyaa a ornankwaghôron la.

Er shighe la lu Anmgbian Russell lu hemen sha u nan akaaôron nahan kpa, a fa nahan ér “or môm tsôron sha iantom ga,” sha ci u “kwagh ne ka tom u or ga; kpa ka tom u Aôndo.” Akaaôron a yange i tsenga yôôn ér a lu nan sha Mbamkombo la yange bugh aan kpishi a i pase mimi u Bibilo la yô. Lu nyi i due kere? Akaaôron a ken igbar yange wase u samber a loho u dedoo, shi kwagh ne na i bugh atôônanongo ken ugeri kpishi ken tar u Ireland.​—⁠Ngeren u pasen yiase yase ken Britain.

^ par. 3 Yange tso u i yilan ér Titanic ne lu a bee anyom ahar ga maa ur.

^ par. 9 Yange i ta bom sha tso u Lusitania la ikyua a tar u Ireland ken uwer u Mei, inyom i 1915.