Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Ú Umbur Kpa?

Ú Umbur Kpa?

Ú ôr mbamgber mba Iyoukura mba i sember duen a mi la vighe vighe kpa? Yô, nenge ase wea fatyô u nan mbamlumun sha mbampin mban yô:

Ka isholibo i nyi nahan Yesu lu ôron kwagh u i ken Mateu 18:15-17 laa?

Yange lu ôron kwagh u mbamzeyol mba ior mba kwagh a zough ve jighilii la vea fatyô u sôron yô. Kpa gema lu kwaghbo u aluer i fatyô u sôron ga yô, a dugh or ken tiônnongo kera yô. Ikyav i tesen yô, alaghga isholibo la wa u vihin or iti shin nyighen nan.—w16.05, peeji 7.

Ka nyi u er ve Bibilo i ôron ia hemba lun we a inja?

U fatyô u dondon igbenda i i dondo shin heen ne: Ôr Bibilo a ishima i gbar gbar, shi keren akaa ker a u fatyô u dondon ken uma wou yô, maa pine iyol you wer: Me er tom a kwagh ne sha u wasen mbagenev nena?; shi er tom a akaa a wasen or u tôvon sha kwagh, a a lu ken zwa wou la, tôv sha kwagh u u sember ôron la.—w16.05, peeji 24-26.

Er Orkristu nan ne jighjigh a mnder u shin mbakpenev nahan kpa, doo u nana zungwe kuu?

Aluer Orkristu na jighjigh a mnder u shin ku je kpa, kwagh ne yange mnyoon u ku u ve a mi la ga. Aberaham je kpa yange zungwe ku u Sara. (Gen. 23:2) Kpa shighe ka una karen yô, mnyoon la a pande.—wp16.3, peeji 4.

Orgen u lu a korough ku inki ku orngeren la, man iorov ataratar mba ve lu a ikyav mbi uitya, mba i er kwagh ve ken mpase u sha mnenge u Esekiel la, tile sha ityough ki nyi?

Se kav ser ve tile sha ityough ki akumautya a sha a yange tim Yerusalem shi aa va nôngo ityav mbi Armagedon la. Sha ayange ase ne yô, orgen u a lu a korough ku inki la tile sha ityough ki Yesu Kristu, u a veren mba vea va war ikyav sha atsul la.—w16.06, peeji 16-17.

Bibilo i war akaa a vihin i, man ior mba vendan i, kua ior mba nôngon ér vea gema kwagh sha loho u i la nena?

Hiihii yô, shin er yange i nger Bibilo sha akaa a ngôôr vihin ga, er papiru man akôv anyam nahan kpa, i war. Sha uhar yô, i war sha ikyev i mbahemenev mba kwaghaôndo u aiegh man mba gomoti mba ve nôngo ér vea tim i kera la. Man u sha utar yô, i war sha ikyev i ior mbagenev mba ve nôngo ér vea goom a loho u i la.—wp16.4, peeji 4-7.

Ka sha igbenda i nyi nahan Orkristu nana fatyô u panden akaa ken uma nana?

Fa akaa a kwagh a gbe u a mi la jighilii, nahan de u vihin inyaregh sha akaa a a lu hange hange ga la. Fa akaa a i gbe hange hange a u yam la, nahan ver inyaregh sha mi. Tee akaa a kwagh a kera gbe u a mi ga la, gema inyaregh kira kimbi anzô. Pande shighe u u yaren tom u uke la, nahan seer eren tom u kwaghpasen la.—w16.07, peeji 10.

Bibilo pase ér ka nyi i hembe doon a zenaria man azurfa ica je?

Yobu 28:12, 15 tese ér kwaghfan u a dugh sha la hemba doon a zenaria shin azurfa. Er u lu keren un la, za hemen u hiden a iyol ijime shi seer taver jighjigh wou u nan la.—w16.08, peeji 18-19.

Aluer anmgbian u nomso nan tsegha gbem nyian nahan a lu sha inja kpa?

Sha ajiir agen yô, nomso ka vea tsegha gbem tsembelee sha gbenda u ior mba hen haregh ve la ve lumun a mi shi i tese icivir yô, kwagh la a yange ior u ungwan loho u Tartor la ga. Aluer kwagh ngu nahan je kpa, alaghga anmgbianev mbagenev vea tsegha gbem ga. (1 Kor. 8:9) Sha ajiir agen di yô, ior mba tsegh gbem ga, nahan gba u Mbakristu mba ve lu her la kpa vea tsegha gbem ga.—w16.09, peeji 21.

Se fatyô u nan kwagh u Bibilo i er sha kwagh u ityav mbi Davidi nôngo vea Goliati la jighjigh sha ci u nyi?

Bibilo kaa ér Goliati yange tav je hemba or u i kaa ér a hemba taven sha tar nyian la kuma aseva ataratar nahan tseegh. Ngeren u mbayiase ugen u a ter kwagh u ya u Davidi, man kwagh u Yesu va ôr sha kwagh u Davidi la, tese ér Davidi lu or kpôô kpôô. Ngeren u a er kwagh u uharegh vindi vindi la lumun a kwagh ne.—wp16.5, peeji 13.

Mfe man mkav kua kwaghfan kaha nena?

Or u nan lu a mfe yô, ka nan fa akaa kposo kposo. Or u nan lu a mkav di ka nan fa er akaa a nan lu a mfe sha mi la, a gbe a zough yô. Or u lun a kwaghfan di ka nan fatyô u tôôn mfe u nan la maghen sha mkav u nan la, man nan er tom a mi sha gbenda u injaa.—w16.10, peeji 18.