Ken inyom i 1941 la, terem ta ngôm mciem iyol kaa ér: “Aluer u er batisema yô, me undu u!” Er ta un mciem iyol nahan kpa, ngôm za hemen er batisema sha u tesen ér un tsegha iyol na hen Yehova Aôndo. Nahan terem undu ngôm yem kwagh na, er kaa nahan. Hen shighe la m lu anyom anigheni tseegh.

CII man kwagh lu nahan yô, m lu a isharen i fan mimi u ken Bibilo la. Ngôm yange ngohol ityakerada yase i pasen Bibilo la, man akaa a i nger ker la doom kpen kpen, hemban je yô, ufoto mba ve lu ker la. Terem yange soo ér ngôm a ôrom akaa a lu henen la ga. Kpa i sarem u fan, nahan m pinen un mbampin, man a hen kwagh a mo shighe u terem a lu hen ya ga yô. Sha nahan yô, mo kpa m kure ikyaa mer, me tsegha uma wam hen Yehova. Maa ken inyom i 1943 shighe u m lu anyom pue la, i erem batisema hen geri u Blackpool, tar u Ingila.

M HII U CIVIR YEHOVA

Hii shighe la je, mo man ngôm se gema duen kwaghpasen imôngo hanma shighe. Yange se er tom a geramafon u pasen ior kwagh. Geramafon yange kehe shi yuhwa je kuma er ukilogram 4 man tiôn nahan. Nenge ase er yange m lu wanye ve, ikyav mbin mbia yuhwam sha wono!

Shighe u m lu anyom 14 la, m soo u eren pania. Nahan ngôm kaa a mo ér m vande lamen a ortamen u eren anmgbianev tom, (u hegen i gem yilan un ér ortamen u sôron atôônanongo) la. Ortamen la kaa a mo ér m hen tomavee u ua suem ken tom pania yô. M er kwagh  u kaa ér m er la. M eren tomavee ne anyom ahar nga kar yô, m lam a ortamen u sôron atôônanongo ugen sha kwagh u tôôn pania. Maa kaa a mo ér: “Za hemen!”

Sha nahan yô, ken uwer u Aipor 1949 la, mo vea ngôm se pande ikyav mbi ken iyou i se kôr haya her la se tee, mbigenev di se gema se er ior iyua a mi, maa se mough se yem ken geri u Middleton, ikyua a geri u Manchester ape se za hii pania la. Iwer inyiin ngi kar yô, m tsua anmgbian ugen mer se lu imôngo se eren pania. Maa branci wase kaa a vese ér se mough se yem hen tiônnongo u i sember veren ken angeri u Irlam la. Ngôm yange eren pania vea anmgbian u kwase, u lu ken tiônnongo ugen yô.

Er m lu anyom 17 tseegh nahan kpa, i kaa a mo man anmgbian u se eren tom pania imôngo la ér, se hemen mbamkombo sha ci u anmgbianev mba vian lu ken tiônnongo u he ne kpuaa tseegh yô. Shighe kar yô, i kaa a mo ér m mough m yem ken tiônnongo u Buxton la, sha ci u lu a mbapasenkwagh kpuaa, nahan gba u a wase un. Akaa a m lu eren ne cii wam agoyol u va eren ityom i ken hemen.

M ngu yôôn angwe u kwaghôron u ken igbar vea mbagenev hen geri u Rochester, kpentar u New York ken inyom i 1953

Ken inyom i 1951 la, m nger apelekeshen mer me za Makeranta u Henen Bibilo u Watchtower u Gileadi la. Nahan kpa, ken uwer u Disemba 1952 la, gomoti kaa a mo ér m za er tom soja. M kaa mer m ngu orpasenkwagh hanma shighe, kpa koti ungwam her ga, gema na zwa ér m yem purusu iwer ataratar. Er m lu ken purusu la, i lôhôm ér m za makeranta u Gileadi, kelase u sha 22 la. Nahan ken uwer u Julai 1953  shighe u m due purusu ica lu a gba ga la, m nyôr girgimnger i i yilan ér Georgic la, u yemen ken kpentar u New York.

M za nyer yô, i lu eren mkohol u lu a itinekwagh ér, New World Society Assembly, (Mkohol u Mzough u Tar u He) la ken inyom i 1953, maa mo kpa m kar m za mkohol shon. Mba been yô, m nyôr igirgirdogo m yem ken geri u South Lansing, kpentar u New York, ape makeranta shon lu la. Er m sember duen ken purusu yô, m lu a inyaregh kpishi ga. M za hungu sha igirgirdogo yô, gba u me nyôr bôôsu me yem ken South Lansing, nahan m gba injô hen orgen u nyôr bôôsu shon vea mo yô, m kimbi mato.

I TINDIM ÉR M ZA ER TOM KEN TAR UGEN

Makeranta u Gileadi la yange u tsaase se tsembelee sha er ‘Ior cii se hingir ve hanma kwagh’ ken tom u mishen yô. (1 Kor. 9:22) Se mba been makeranta yô, i tindim vea Paul Bruun man Raymond Leach ér se za er tom ken tar u Philippines. Yange gba u se kegh visa yase iwer imôngo, mba va ne se i yô, se kôr gbenda ave yemen. Se mough se kar gbenda ken geri u Rotterdam man ken Zegemnger u Mediterenia man ken akpa u mnger u Suez man ken Ityeku i India man ken tar u Malaysia kua ken geri u Hong Kong kpaa. Zende u se er ken mnger ne cii tôô se ayange 47! Ken masejime yô, se za nyôr ken geri u Manila ken uwer u Novemba 19, 1954.

Mo vea Raymond Leach se er zende u kuman ayange 47 shin girgimnger, u yemen ken tar u Philippines za eren tom mishen

Maa se hii u nyôôso mlu wase sha er a zua sha mlu u ior man zwa u tar u se za lu ker la yô. Nahan kpa, sha hiihii la i tindi se mba utar mban cii hen tiônnongo u lu hen geri u Quezon, ape ior kpishi lamen zwa Buter la. Kpa iwer ataratar ngi kar yô, se hen se fa asember a ken zwa Tagalog kpuaa. Nahan kpa, lu u tom ugen u a va na se la, ua bee a zayol ne.

Iyange igen ken uwer u Mei 1955 la, se mba za hidi kwaghpasen yô, anmgbian Leach man mo se zua a uwashika kpishi ken ruumyou wase. Se mba bughun uwashika mban yô, se kav ser i na se tom u lun mbatamen mba sôron atôônanongo. Hen shighe ne m lu anyom 22 tseegh, kpa tom u i nam ne na yô “ior cii m hingir ve hanma kwagh” sha igbenda i he igen.

M ngu nan kwaghôron u ken igbar sha mkohol u ningir ken zwa Bicol

Ikyav i tesen yô, er m hii tom u sôron atôônanongo la, kwaghôron wam u ken igbar u hiihii la, lu sha ishigh ki shôôpu i hen angar ugen i i lu ken igbar yô. Ica i gbe ga yô, m kav mer, sha ayange la yô, lu ieren i ior mba ken Philippines u nan kwaghôron u ken igbar, ken igbar kpôô kpôô! Er m gba mi sôron atôônanongo kposo kposo hen ningir ne la, m naan akaaôron ken ayou a ken igbar man sha ityembe kasua man sha ayou a ken geri man sha ajiir a gbidyen bor u i yer ér basketball la man sha ajiir a memen, shi ashighe agen kpishi yô, i lu sha ugodobi. Shighe ugen la, gba u me na kwaghôron hen geri u San Pablo, kpa ura nôô kpishi, nahan m fatyô u nan kwaghôron shon her tembe kasua u geri la ga, maa m kaa a mbatamen mer, vea nenge a doo ve yô, ma m ne kwaghôron ne ken Iyou i Tartor. M been kera yô, mbatamen pinem ér; er u kera ne kwaghôron ne ken igbar ga nahan kpa, se fatyô u kaan ser ka u ken igbara?

Hanma shighe u yange mea za tiônnongo inya yô, i tarem ikyagh hen uya mba anmgbianev. Er uya mban taver ishe ga nahan kpa, hanma shighe yô, ve lu sha ashe wang. Ashighe kpishi, i tarem butu sha ikpande ikyon i i var hen inya ken iyou yô, m yav. Ikya i ôôn iyol lu a myerenem ga, nahan m hen u ôôn iyol ken myer. Yange m zenden sha bôôsu kua mato u i yer ér jeepney la, kpa a gba u me yem ken ucile yô, m nyôr tso. Ken anyom a m lu eren Yehova tom ne cii, m ngu a mato wam iyol yam ga.

Tom u kwaghpasen man u sôron atôônanongo la wasem u henen zwa u Tagalog. Mayange m nyôr kelase mer me hen zwa ne ga, kpa m hen u sha ikyev i anmgbianev, shighe u se dugh kwaghpasen shi se ze mbamkombo la. Anmgbianev mbara yange ve kegh iyol u wasen mo  ér m hen zwa ne, nahan m wuese ve kpishi sha ishimawan man akaa a ve ôrom sha mimi la.

Shighe kar yô, i seer mo ityom i he, nahan gba u me seer nyôôso akaa ken uma wam. Ka ker ken inyom i 1956 i Anmgbian Nathan Knorr va se inya la yô, i kaa a mo ér m er tom vea mbaabaver sha mkohol u vesen u ityar ityar, u i er ken inyom shon la. Yange m fa tom ne ga, nahan kpa mbagenev wasem m hen u eren u. Inyom i môm lu a bee ga tsô, shi i er mkohol u vesen u ityar ityar, u Anmgbian Frederick Franz, mough shin ijiir yase i shin itine la va yô. Anmgbian Franz yange lu ortamen u nengen sha mkohol ne, nahan m nenge er kegh iyol u nyôôso mlu na sha er a zua sha u ior mbara yô. Yange doo anmgbianev mba hen ityônya mbara u nengen er Anmgbian Franz hua ikyondo i ityôô i ior mba ken Philippines, i i yer ér barong Tagalog la, lu nan kwaghôron u ken igbar yô.

Shighe u i nam tom u ortamen u nengen sha haregh la, shi m seer nyôôso mlu wam. Hen shighe ne, se tesen senema u The Happiness of the New World Society (Msaanyol u Mzough u ken Tar u He) la, sha ajiir a ken igbar, man hanma shighe yô, se nôngo u tesen un ken igbar. Ashighe agen yô, ankaam mba purugh ve za se iyol kpen kpen. Usu u senema ne yange u urugh ankaam man u va a mi, ve va nyôr ken ishe i anar u tesen senema la, maa ve saa ker. A been kera yô, i gba u a ovur anar ne, man tom ne lu u kiriki ga! Yange i lu zange u wan agoyol u va tesen senema ne ga, kpa er ior lu seer fan kwagh u nongo u Yehova u sha  tar cii la yô, ve va nenge senema ne, nahan kwagh la a doo se kpishi je.

Upristi mba ken adua u fada, yange ve tuur mbahemenev mba gomoti mbagenev mba hen haregh ve la ér ve de ne se ian i eren mbamkohol asev ga. Shi ashighe agen sea naan kwaghôron ikyua a côôci ve yô, ve tsongor imemegh sha er vea za se ayôôso ato yô. Kpa tom ne za hemen, nahan ior kpishi sha ajiir la, hingir mbacivir Yehova hegen.

ITYOM I I NA GBA U SE SEER NYÔÔSO MLU WASE YÔ

Ken inyom i 1959 la, i kaa a mo ér m za er tom shin Betel u ken tar la. Tom u shin Betel la yange u tsaase mo sha igbenda kpishi. Shighe kar yô, i kaa a mo ér m sôron afishi a branci a ken igen. Iyange igen m ze u za sôron tar ugen yô, maa m za tagher ishigh a anmgbian u kwase Janet Dumond, u lu eren tom mishen ken tar u Thailand yô. Yange se sôôr ayol ase shighe kar yô, maa se er ivese. Se er tom u u ne se mkom ne imôngo anyom 51 hegen.

Mo vea Janet se mba ken icile igen ken tar u Philippines

M zua a ian i icivirigh i sôron ior mba Yehova ken ityar kposo kposo 33. M wuese kpishi er ityom i yange m hii eren la, wam agoyol u va eren tom vea ior mba mbamlu vev kua aeren a ityôô ave a kaha yô! Er m zende ityar kposo kposo yô, kwagh ne wasem u nengen wang er Yehova a sangen a sange ior sha dooshima ga yô.—Aer. 10:34, 35.

Shighe u Denton Hopkinson lu gumor la

M NGU NYÔÔSO MLU WAM HER

Doo se kpishi er se lu eren tom imôngo vea anmgbianev asev mba ken tar u Philippines la yô! Hegen ne iyenge i mbapasenkwagh mba ken tar la hemba iyenge i yange m za kohol la, kwa pue. Mo vea Janet se za hemen u eren tom imôngo ken branci u hen geri u Quezon, ken tar u Philippines la. Er m er tom ken tar ugen, i hembe anyom 60 nahan kpa, m kegh iyol u nyôôso mlu wam sha er me er hanma tom u Yehova a nem yô. Akaa a i sember nyôôso ken nongo wase ne na yô, gba u se za hemen u nyôôso mlu wase sha er se er Aôndo tom kua anmgbianev asev yô.

Er iyenge i Mbashiada i lu seer a seer yô, kwagh ne ka a na se msaanyol hanma shighe

Se er hanma kwagh u se fetyô la cii sha u dondon akaawan a Yehova, man kwagh ne ka gbenda u hemban nan mkom ken uma cii. Shi se nôngo se nyôôso akaa a i gbe hange hange aa se nyôôso la, sha er se hemba fan u eren anmgbianev asev tom yô. Jighilii yô, se kange ishima ser, sha iwasen i Yehova yô, ‘ior cii se hingir ve hanma kwagh.’

Se mba eren tom ken branci u hen geri u Quezon la her