Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Desemba 2016

I Pase Ne I Tuhwa sha Ci u Mlumun u sha Mhôôn

I Pase Ne I Tuhwa sha Ci u Mlumun u sha Mhôôn

“Isholibo yô, ia ya tor sha aven ga, gadia . . . ka sha ikyev i mlumun u sha mhôôn ne lu ye.”—ROM. 6:14.

ATSAM: 2, 61

1, 2. Er nan ve Mbaromanu 5:12, a gbe Mbashiada mba Yehova kwagh yumu?

TÔÔ ase wer u soo u ngeren avur a Bibilo a Mbashiada mba Yehova ve fe tsembelee shi ve eren tom a mi hanma shighe yô. Mbaromanu 5:12 una lu môm ken avur a u vande ngeren ga he? Hen ase kwa u u ter mkaanem ma ma lu ken ivur Bibilo ne yô, ér: “Er isholibo nyôr shin tar sha or môm, man ku gema va sha ci u isholibo yô, nahan ku va sha ior cii sha ci u ve cii ve er isholibo yô.”

2 I er tom a ivur Bibilo ne ken takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la, kwa kimbir kimbir. Er u lu henen—ityough 3 man 5 kua 6 ki takerada ne vea ônov ou, gayô mbagenev la, a shi nan kpa u ôr Mbaromanu 5:12 la, shighe u u lu ôron kwagh u awashima u Aôndo sha ci u tar shin ipaan shin kwagh u ka a er or zum u nan kpe la yô. Kpa ka kwa me nahan, u hen er kwagh u i er ken Mbaromanu 5:12 la, a bende a mlu wou vea Yehova man ieren you kua mlu wou u ken hemen laa?

3. Ka nyi nahan i doo u se cii se fa sha kwagh u isholibo?

3 Sha kpôô yô, se cii se mba mbaasorabo. Nahan se mba eren akaa a vough ga ayange ayange. Nahan kpa, se mba a vangertiôr ser Aôndo umbur er se lu vuulevu yô, nahan a kegh iyol u zungwen se  mhôônom. (Ps. 103:13, 14) Ken msen u Ter wase la, Yesu sôn Aôndo kaa ér: “De se asorabo ase.” (Luka 11:2-4) Sha nahan yô, ityôkyaa i môm kera ngi i se zer henen sha asorabo a Aôndo a de se a mi la ga. Kpa aluer se gbidye kwar se nenge er Yehova una fatyô u den se a asorabo, man er a vande den se a mi la yô, se zua a iwasen kpishi.

KA SHA MLUMUN U SHA MHÔÔN LA I DEN SE A ASORABO YE

4, 5. (a) Ka nyi i wase se u kaven kwagh u Mbaromanu 5:12 a kaa laa? (b) Inja i “mlumun u sha mhôôn” u i ter ken Mbaromanu 3:24 la ér nyi?

4 Se zua a mkav u injaa ken mtom ma ma kase mkaanem ma apostoli Paulu a ôr ken Mbaromanu 5:12 la, hemban je yô, ityough ki sha 6 la. Kwagh ne una wase se se fa er Yehova una fatyô u den se kwaghbo yô. Ken ityough ki sha 3 la, i kaa a vese ér: “Ior ca ca ve er isholibo . . . , nahan mba ne ve ishô iyua sha mlumun u sha mhôôn Na, sha mpaa u a lu ken Kristu Yesu la.” (Rom. 3:23, 24) Lu nyi Paulu lu ôron shighe u ter kwagh u “mlumun u sha mhôôn” laa? Yange er tom a ishember i ken zwa Grika igen i i gem ér “mlumun u sha mhôôn” la. Takerada ugen pase inja i ishember shon ér ka u nan “or iwasen gbilin, a u veren ishima wer nana hide nana kimbi u shio.” Nan kuma u zuan a iwasen shon ga.

5 Orfantakerada ugen u i yer un ér John Parkhurst la kaa ér: “Ka a er tom a ishember ne, [ka ishember i ken zwa Grika la je la] shighe u i lu ôron kwagh u Aôndo shin Yesu ve er yô, ashighe kpishi ka i̱ pasen kwagh u iwasen i ve ne se gbilin, man se kom u vea na se i ga la, shin erdoo u se kom u vea tese se ga, kpa ve tese se sha u paan se shi waren se la.” Sha nahan yô, Bibilo i New World Translation la, gema ishember i ken zwa Grika la ér “mlumun u sha mhôôn” nahan ka sha inja vough. Kpa Aôndo tese se mlumun u sha mhôôn ne nena? Man mlumun u sha mhôôn ne gba zua a ishimaverenkeghen you man mlu wou a na la nena? Se nenge.

6. Uumace vea fatyô u zuan a iwasen ken mlumun u sha mhôôn u Aôndo la nan je?

6 Ka Adam a lu “or môm” shon u isholibo man ku yange ve “nyôr shin tar” sha ikyev na la ye. Sha nahan yô, “ka sha tindi u peren u or môm la man ku u tem tor” ye. Paulu shi kaa ér, se ngohol “mlumun u sha mhôôn [u Aôndo] u ngeen yum” la, “sha Or môm, ka Yesu Kristu je la.” (Rom. 5:12, 15, 17) Man mlumun u sha mhôôn la, va uumace cii a kwagh u doon tsung. “Mlumun u sha mhôôn di kpaa a̱ tema tor sha perapera u zan ken uma u tsôron sha Yesu Kristu Ter wase la.” Jighilii yô, ka mlumun u sha mhôôn u Aôndo la una fatyô u zan a vese ken “uma u tsôron sha Yesu Kristu Ter wase” ye.—Rom. 5:19, 21.

7. Naagh ku ipaan ku Aôndo yange na la, ka mhôônom ma se kom u ma i zungu se ga sha ci u nyi?

7 Yange or kighir Yehova ve tindi Wan na shin tar ér a va na naagh sha u paan se ga. Kwagh ugen yô, uumace mba ve yen shi ve lu mbaasorabo ne, yange ve kuma u Aôndo man Yesu vea na naagh ku ipaan kura sha ci ve, sha u den ve a asorabo ga. Nahan er i de se asorabo shi i ne se ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won yô, kwagh la ka mhôônom ma se kom u ma i zungwe se ga yô. Sha nahan yô, gba u iyua i mlumun u sha mhôôn u Aôndo la ia gba se kwagh tsung, shi se de ser i bende a gbenda u se eren akaa ayange ayange la.

LU A IWUESE SHA MLUMUN U SHA MHÔÔN U AÔNDO LA

8. Ka mnenge u kpeegh u nyi alaghga ior mbagenev vea lu a mi sha kwagh u asorabo a ve?

8 Er se lu uumace mba yinan mba se dugh ken Adam yô, ka i sar se u eren isholibo. Nahan cii kpa, aluer se gema mlumun u sha mhôôn u Aôndo la hingir se ityôkyaa i eren isholibo, henen ser: ‘Aluer m er kwagh u a lu u sha mi ga, u Aôndo a nenge ér ka isholibo je kpa, gba u ishima ia zam iyol ga, sha ci u  Yehova una dem a mi’ yô, ka sha mi ga cii. Kwagh er vihi yô, shighe u mbaapostoli mbagen lu uma her la je kpa, Mbakristu mbagenev lu a mnenge ne. (Ôr Yuda 4.) Alaghga se ôr kwagh u tesen ser se mba a mnenge ne ga, kpa shin ishima yase yô, alaghga se lu a mnenge ne shin orgen nana na se hingir u lun a mi, maa una hii u vesen ken a vese.

9, 10. Yange i yima Paulu vea mbagenev sha ikyev i isholibo man ku nena?

9 Paulu pase wanger wanger ér gba u se venda mnenge ne shia shia. Ka mnenge shon je ne: ‘Een, Aôndo lan ga. Una dem a aeren a am a bo la.’ Sha ci u nyi? Sha ci u Paulu nger ér Mbakristu ve “kpe sha kwagh u isholibo.” (Ôr Mbaromanu 6:1, 2.) Er nan ve i ôr kwagh ve ér yange ve “kpe sha kwagh u isholibo” shighe u ve lu uma shin tar her laa?

10 Naagh ku ipaan kura yange ku na yô, Aôndo wase Paulu man mbagenev mba ve lu sha ayange a na la. Yange Yehova er kwagh ne sha u den ve a asorabo shi shighe ve mkurem, shi gema ve ve hingir ônov nav mba ken jijingi. Nahan ve lu a ishimaverenkeghen i va yemen sha. Lu u vea civir Yehova sha mimi yô, vea yem sha vea za hemen vea Kristu. Kpa Paulu ôr kwagh ve shighe u ve lu uma shin tar her shi ve lu civir Aôndo la ér, ve “kpe sha kwagh u isholibo.” Yange tese ikyav sha kwagh u Yesu la ér, a kpe ken iyol i orumace, kpa i gema i nder un a iyol i ken jijingi yem sha. Nahan ku kera lu a tahav sha Yesu ga. Kape kwagh u Mbakristu mba i shighe ve mkurem la kpa lu je la. Yange ve nenge ayol a ve ér mba ‘kpenegh sha kwagh u isholibo kpa ve gema mba uma sha ci u Aôndo ken Kristu Yesu.’ (Rom. 6:9, 11) Yange ve kera eren uma er ngise ve eren la ga. Ve kera de ér asaren a iyolough a ya tor sha a ve ga. Shi ve kpe sha aeren a ve a tse la.

11. Ka sha nyi gbenda nahan se mba se lu a ishimaverenkeghen i va lun ken paradiso gbem sha won la, se “kpe sha kwagh u isholibo”?

11 Se di ye? Cii man se hingir Mbakristu yô, ashighe kpishi se er isholibo, alaghga tsô, se fa er aeren ase la vihi Aôndo ishima ga. Se lu er “kpan sha ikyev i kwagh u hôngorough man u yemen a yem hemen sha u vendan atindi” nahan. Se fatyô u kaan ser se lu “ikpan i isholibo.” (Rom. 6:19, 20) Maa se va fa mimi u Bibilo la, nahan se gema gbenda u se eren kwagh ken uuma asev la, shi se tsegha ayol ase hen Aôndo, shi i er se batisema. Hii shighe la je, ka i lu isharen yase u lun ‘mbaungwan [atindiakaa man] ityesen i i ne ken a vese la sha asema’ ase. Sea kera ôr sha asember la ga je kpaa, ‘i pase se sha ikyev i isholibo kera i tuhwa, se hingir ikpan i perapera.’ (Rom. 6:17, 18) Nahan se kpa se fatyô u kaan ser, se “kpe sha kwagh u isholibo.”

12. Ka nyi kwagh hanma wase i gbe u nana tsua u erene?

12 Hegen hen ase sha kwagh u mkaanem ma Paulu man, ér: “Isholibo i̱ de kera ye tor ken iyol yen i va kpen la sha u né ungwa imo i asaren a i la ga.” (Rom. 6:12) Aluer se mba eren nyityôkwagh i iyol yase i i yen ne i kaa ér se er la cii yô, se mba ‘den ser isholibo i ya tor’ sha a vese. Er i lu u se fatyô u ‘den’ isholibo ia ya tor shin se yange i u yan tor yô, mpin gema due ér, Ka nyi jighilii se soo ken ishima yase? Pine iyol you wer: ‘Ashighe agen, ka m de iyol yam i i yen ne shin mhen wam mer ve tesem kwagh u bo, maa m er kwagh shon jee? Shin m kpe sha kwagh u isholibo kpa? Ieren yam ka i tese ér m ngu “uma sha ci u Aôndo ken Kristu Yesu” kpa? Jighilii yô, aluer se mba a iwuese sha mlumun u sha mhôôn u Aôndo la yô, se nôngo sha a fatyô wase cii ser, se er kwagh u doon un.

ITYAV MBI U FATYÔ U HEMBAN YÔ

13. Ka nyi i ne se vangertiôr ér se fatyô u den isholibo?

13 Cii man ior mba Yehova va hingir u fan un shi soon un shi civir un yô, ve vande den u “umen atam a [ve] umen” la. [NW] Ngise la aeren a ve wa “akaa a kunya u ker [ve] sha mi  hegen ne” ker, man kwagh ne yange ma na ve ku. (Rom. 6:21) Kpa ve va gema uuma vev. Kape kwagh u mbakpishiv mba ken Korinte mba Paulu nger ve washika la kpa lu je la. Mbagenev ken ve lu mbasôronakombo man mbavihin ivaa sha idya man nomso mba ve yaven a ayol a ve man mbaiv man mbahundenmsôrom kua amba a ior la cii. Kpa i va “ôô [ve shi] i tsegha ve.” (1 Kor. 6:9-11) Alaghga kape kwagh u tiônnongo u ken Roma la kpa lu je la. Jijingi yange mgbegha Paulu nger ve washika ér: “Shi de ne nen alegh a en sha ikyev i isholibo a̱ hingir ikyav mbi tomov mbi ifer ga, kpa na nen ayol a en sha ikyev i Aôndo er ka mba ve dugh ken ku kera ve hingir mbaumav nahan, alegh a en a̱ lu ikyav mbi tomov mbi perapera sha ci u Aôndo.” (Rom. 6:13) Paulu lu a vangertiôr ér vea fatyô u zan hemen u lun wang ken jijingi shi zuan a mtsera ken mlumun u sha mhôôn u Aôndo la.

14, 15. Ka nyi i doo u se pine ayol ase sha kwagh u i kaa ér se lu ‘mbaungwan ityesen i i ne ken vese la sha asema a ase’ laa?

14 Kape nyian kpa i lu je la. Anmgbianev mba nomso man mba kasev mbagenev alaghga yange ve er kwagh ken uuma vev sha shighe ugen er mba ken Korinte la nahan. Nahan kpa ve va gema uuma vev. Yange ve de asorabo a ve, nahan i “ôô” ve. Kwagh wou yange una lu nahan shin una lu nahan ga kpa, mlu wou vea Aôndo hegen ngu nena? Hegen u mlumun u sha mhôôn u Aôndo a ne i lu u a de ior a asorabo ve ne, u kange ishima wer u kera na “alegh a ou sha ikyev i isholibo” ga kpa? Shin u na ‘iyol you sha ikyev i Aôndo er ka mba ve dugh ken ku kera ve hingir mbaumav nahana’?

15 Cii man se er nahan yô, gba hange hange u se palegh u eren asorabo a vesen a mbagenev ken Korinte eren la. Gba kpee u se er nahan, aluer se kaa ser se ngohol mlumun u sha mhôôn u Aôndo la, shi ‘isholibo kera ya tor sha avese ga” yô. Nahan kpa, shi se kange ishima ser se lu ‘mbaungwan ityesen i i ne ken vese la sha asema a ase’ sha u eren kwagh u se fetyô la cii, palegh asorabo a mbagenev ka ve nenge ér ka a kiriki la je he?—Rom. 6:14, 17.

16. Er nan ve se fe ser u lun Orkristu la hemba di u den u eren asorabo a vesen la tseeghle?

16 Hen ase sha kwagh u apostoli Paulu ne. Se na jighjigh ser yange eren asorabo a i ter kwagh u a ken 1 Mbakorinte 6:9-11 la ga. Nahan kpa, yange kaa ér un eren isholibo. A nger wener: “Mo yô, ka ken iyol m lu ye, i teem, isholibo i yamen. Kwagh u m eren kpaa m fa un ga, gadia kwagh u a sarem yô, m eren un ga, ka kwagh u a sarem ga la je m eren ye.” (Rom. 7:14, 15) Kwagh ne tese ér akaa agen yange lu a Paulu nenge ér ka asorabo yô, nahan lu nôngon ityav a akaa shon. (Ôr Mbaromanu 7:21-23.) Se kpa ma i lu nahan er se lu nôngon tsung ser se lu ‘mbaungwan ityesen i i ne ken vese la sha asema a ase’ yô.

17. U soo wer u eren kwagh sha mimi sha ci u nyi?

17 Nenge ase kwagh u ieren i mimi ne. Mbakristu cii mba eren kwagh sha mimi. (Ôr Anzaakaa 14:5; Mbaefese 4:25.) Satan ka “ter u aie.” Anania vea kwase na yange ve er aie nahan ve kpe. Se soo ser se dondo ikyav ve la ga, nahan se mba palegh aie u eren. (Yoh. 8:44; Aer. 5:1-11) Kpa ieren i mimi saa heela tseegh tsôô? Jighilii yô, gba u ieren i mimi yase la ia tese ér se mba a iwuese sha mlumun u sha mhôôn u Aôndo la.

18, 19. U eren kwagh sha mimi la hemba di u palegh aie u vesen tseegh tsô la nena?

18 Inja i aie yô, ka u ôron kwagh sha mimi ga. Nahan kpa, Yehova soo ér ior nav ve de mbaaie mba vesen la tseegh tsô ga, a soo ér ve de mbakiriki mbara kpaa. Yehova yange kaa a Mbaiserael mba tsuaa mbara ér: “Lu nen uicighanmbaiorov, gadia Mo TER, Aôndo wen, M ngu icighan je.” Maa tese ve ikyav sha kwagh u lun icighan la. Aôndo kaa ér: “De iin nen ga, man de eren nen aie ga, man de tsughun nen ayol a en ga.” (Lev. 19:2, 11)  Kpa kwagh gema er vihi yô, or u nan ye ikyur a iyol i nan ér mayange nana er aie ga la je kpa, alaghga kwagh a tser nan yô, nana hingir u bumen mbagenev shin tsughun ve.

Se kange ishima ser se palegh aie kua icugh kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 19 la)

19 Ikyav i tesen yô, or nana ôr a orvesen u hen ijiirtom shin mba ve eren tom vea nan imôngo la ér, kper yô nana fatyô u yaren tom ga shin nana kur tom faa sha ci u nan soo u zan “iyouci.” Kpa, jighilii yô, “iyouci” i nan i zan la a lu di u za yamen icigh ki man hen ijiir i teen icigh shin za kimbin ortwer inyaregh kpase tseegh. Kpa ityôkyaa kpôô kpôô i i ne ve nan soo u yaren tom ga yô, nan soo ér nana za wa iyol a yem zende shin nana za ma ahumbe vea tsombor u nan. Anmimi ngu ken “iyouci” i nan kaa ér nan ngu zan la, kpa u kaa wer nan ngu eren kwagh sha mimii? Shin nan ngu tsughun oro? Alaghga we kpa u fa ashighe agen a yange i bume or sha apera yô. Alaghga tsô yange or er kwagh ne sha er nana war tsaha shin nana ya mtsera sha mbagenev yô. Shin aluer i er aie u vesen ga je kpaa, tindi u Aôndo a we ér: “De tsughun” or ga la di ye? Shi hen ase sha kwagh u Mbaromanu 6:19 a kaa ér: “Na nen alegh a en ken kpan sha ikyev i perapera u zan ken mtsegh” la.

20, 21. Doo u mlumun u sha mhôôn u Aôndo la una mgbegha se a za kighir nan je?

20 Kwagh u se lu ôron jighilii yô ka un ne, aluer se soo u lun a iwuese sha mlumun u sha mhôôn u Aôndo la yô, a gba u se er kwagh a hemba di u palegh idya shin msôrom ma hunden gayô asorabo agen a mbagenev ken Korinte eren la. Aluer se ngohol mlumun u sha mhôôn u Aôndo la yô, se palegh idya tseegh ga, kpa se nôngo ityav a nyityô isharen i eren iemberyolough i ijimbagh la. Aluer se soo u nan alegh a ase ken kpan sha ikyev i perapera yô, se palegh msôrom ma hunden tseegh ga, kpa se palegh u man msôrom je nôngon u hunden la kpaa. Aluer se soo ser se nôngo ityav a aeren a bo ne yô, a gba u se nôngo kwagh tsung, nahan cii kpa se fatyô u hemban.

21 Awashima wase yô, ka u palegh asorabo a vesen kua a kiriki la cii. Se fatyô eren nahan vough ga. Nahan cii kpa, se nôngo nen tsung se palegh a er Paulu kpa er nahan. Yange kaa a anmgbianev nav ér: “Isholibo i̱ de kera ye tor ken iyol yen i va kpen la sha u né ungwa imo i asaren a i la ga.” (Rom. 6:12; 7:18-20) Aluer se nôngo ityav a hanma isholibo yô, se lu tesen sha mimi nahan ser se mba a iwuese sha mlumun u sha mhôôn u Aôndo ken Kristu la.

22. Ka nyi i lu keghen mba ve tese ér mba a iwuese sha mlumun u sha mhôôn u Aôndo laa?

22 Mlumun u sha mhôôn u Aôndo la na yô, i de se a asorabo shi a za hemen u den se a mi her. Yô, se nôngo se hemba nen nyityô isharen i eren asorabo a mbagenev ka ve nenge ér ka a kiriki la. Aluer se er nahan yô, kwagh la una tese ér se mba a iwuese. Paulu pase se injar i lu keghen se la, ér: “I pase ne sha ikyev i isholibo kera i tuhwa ne, ne gema ne hingir ikpan i Aôndo, injar yen yô, ka mtsegh, man mkur yô, ka uma u tsôron.”—Rom. 6:22.