Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Er a Pase Se a Tuhwa Mimi La

Er a Pase Se a Tuhwa Mimi La

“Aluer Wan Una pase ne Á tuhwa yô, i pase ne i tuhwa mimi je.”—YOH. 8:36.

ATSAM: 54, 36

1, 2. (a) Ka nyi i tese ér ior mba nôngon ér vea eren kwagh sha ishima ve? (b) Ka nyi i dugh ken iniôngon ve laa?

NYIAN ne ior kpishi ka ve kaa ér doo u ma i nengen ior cii ér mba kwaghmôm shi ma ve lu sha sev ve shi ma ve lu a ian i eren hanma kwagh sha ishima ve. Ior mba sha ajiir kpishi soo ér i de u kighir ve shi i de kwagh u mpav u mba via a mba via la, shi ve soo ican ga. Mbagenev soo ér ma ve lu a ian i lamen, ôron kwagh u ve soo cii kua ian i tsuan kwagh u ve soo la shi or ma nan ôron ve kwagh u vea er ga. Ka inja er hanma or sha tar yô, nan soo ér ma i kighir nan ga ma nan eren kwagh sha ishima i nan nahan.

2 Nahan kpa, taver u kwagh a lu nahan kpishi. Ior ka ve er ayôôso shin ve hendan a gomoti shin ve mough ér hôôn se kpe, gayô ve nôngo ér i musan gomoti u a lu sha ikyôn la. Kpa iniôngon ve la ka i wase ve je he? Ei. Kwagh ne ka a na akaa a hemba vihin shi ior ve kpe je kpaa. Akaa ne cii tese ér kwagh u jijingi yange mgbegha Tor Solomon nger ne ka mimi. Yange nger ér: “Or ka nana lu a tahav sha orgen yô, nan eren nan ican.”—Orpa. 8:9.

3. Ka nyi se er ve se zua a msaanyol u mimi man mkom?

3 Orhenen Yakobu yange ôr kwagh u se er ve se zua a msaanyol u mimi kua mkom yô. A nger ér: “Or u nan kenger sha tindi u vough  u a pasen se a toho la shi nan veren ishima yô, á saan nan iyol ken aeren a nan cii.” (Yak. 1:25) Yehova u a we tindi u vough shon la, hemba fan akaa a a doo u uumace vea er ve a saan ve iyol shi vea zua a mkom yô. Yange na nomsoor man kwase u hiihii la hanma kwagh u una na ve msaanyol cii, shi na ve ian i eren kwagh sha ishima ve kpaa.

SHIGHE U UUMACE LU A IAN I EREN KWAGH SHA ISHIMA VE MIMI LA

4. Ka ian i nyi Adam man Ifa lu a mi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

4 Ka sea ôron mtom ma Genese ma mhar ma hiihii mara yô, se nenge er Adam man Ifa yange ve lu ken kpan ga, kpa ve eren kwagh sha ishima ve yô. Ian i yange ve lu a mi ne ka kwagh u ka a sar ior nyian ve tômon a tôm yô. Yange kwagh ban ve ga, shi ve lu ken mcie ga, shi or lu u nzughul a ve kpaa ga. Lu kwagh u ishima ia nyian ve sha kwagh u kwaghyan shin sha kwagh u tom shin angev shin ku kpaa ga. (Gen. 1:27-29; 2:8, 9, 15) Kpa kwagh ne tese ér ian i Adam man Ifa lu a mi i eren kwagh sha ishima ve la lu a ikighir shio? De se nenge ase.

5. Ka nyi i gbe u ia lu keng sha er ior vea lu a ian i eren kwagh sha ishima ve, man kwagh ne kaha a kwagh u ior kpishi ve henen la nena?

5 Ior kpishi nyian ka ve hen ér cii man ve fa ér mba a ian i eren kwagh sha ishima ve, mba ken kpan ga yô, saa vea eren hanma kwagh u ve soo cii, aluer ka nyi je ia due ken ieren ve la kpaa. Takerada u i yer ér The World Book Encyclopedia la pase ishember i or eren kwagh sha ishima i nan la ér, “ka ian i or lu a mi i tsuan shi eren kwagh u nan soo la.” Nahan kpa shi u kaa ér, cii man ior ve lu a ian i eren kwagh sha ishima ve yô, saa gomoti a palegh u kighir ior shin sendegh ér ve er akaa aa lu hange hange ga la, shi una de u wan atindi dang dang. Kwagh ne tese ér aluer ior mba a ian i eren kwagh sha ishima ve je kpa, gba hange hange u a ver akighir sha akaa agen sha er hanma or nana lu a ian i nan yô. Kpa mpin u a gem a lu yô: Ka an nan lu sha ian i veren akighir a a lu vough shi a lu hange hange kua sha injaa?

6. (a) Er nan ve i lu Yehova tswen a lu a ian i eren hanma kwagh u a soo ciili? (b) Ian i uumace ve lu a mi i eren kwagh u sha ishima ve la kaha a i Yehova la nena, man ka sha ci u nyi?

6 Kwagh u vesen u i gbe u se umbur yô, ka Yehova Aôndo tswen a lu a ian i eren hanma kwagh u a soo sha ishima na kua sha shighe u a soo la, a ikighir shio ye. Sha ci u nyi? Sha ci u ka un a gbe akaa cii ye, shi ka un a lu Tor Uhembanagee sha won cii kpaa ye. (1 Tim. 1:17; Mpa. 4:11) Umbur mkaanem ma doon tsung ma Tor Davidi ôr sha u pasen er Yehova a hembe sha won tswen ne. (Ôr 1 Kroniku 29:11, 12.) Sha nahan yô, akaa a Yehova a gbe sha man shin tar cii nga a ian i eren kwagh sha ishima i a, kpa akighir gema nga. Gba u aa fa ér ka Yehova Aôndo tseegh a lu a ian i veren akighir sha kwagh u a nenge ér ka u shami shi ngu hange hange kua u a nenge ér ka u injaa kpaa ye. Man ka kwagh u Yehova Aôndo yange er a uumace mba gba mbara sha hiihii je la.

7. Ka akaa a sha gbaaôndo a nyi ka a na i saan se iyolo?

7 Adam man Ifa yange ve lu a ian i eren akaa a ve soo la sha igbenda kpishi, nahan cii kpa akighir lu. Akaa ne agen lu a sha gbaaôndo je, nahan cii kpa lu a akighir. Ikyav i tesen yô, mbamaren asev mba hiihii mbara yange ve fa ér, gba u vea ôôn shi vea yaan kwagh shi vea yaven shi vea eren akaa agen ve vea za hemen u lun uma ye. Nahan kwagh ne tese ér ve kera lu sha ian i eren kwagh u ve soo ga, sha ci u gba u vea eren akaa ne yumu? Ei. Yehova fa dedoo ér, aluer mba eren akaa ne yô, a saan ve iyol shi vea zua a mkom. (Ps. 104:14, 15; Orpa. 3:12, 13) Ka an je ka nana kura ahumbe a kundun iyol shi nana ya kwaghyan u a hembe doon nan shin nana za nder pepe shighe u nan yav tugh kundu kundu ve i doo nan ga? Ka se er akaa ne cii saan saan, se mba nengen ser ka yangen se ma  kwagh shin ka kighir se a kighir ga. Ikyav tese wang ér kape Adam man Ifa kpa yange lu ve je la.

8. Ka nyi jighilii Aôndo yange kaa a mbamaren asev mba hiihii mbara ér ve ere, man awashima na yô, lu nyi?

8 Yehova yange kaa a Adam man Ifa jighilii ér ve mar ve iv tar shi ve nengen sha u kpaa. (Gen. 1:28) Kwagh u Aôndo kaa ér ve er ne lu u yangen ve u eren kwagh sha ishima vee? Mayange ga cii! Yange i na ve tom ne sha ci u ve kpa ve lu a ci ken tom u kuren awashima u Orgban ve, u soo ér tar cii u lu paradiso, shi u lu ya u uumace mba lun vough gbem sha won la. (Yes. 45:18) Nyian kpa, aluer or tsua u lun kwav shin vôson kwase gayô nom, shin maren mbayev ga kpa ka kwaghbo ga, nan ngu hendan a awashima u Yehova ga. Kpa ior ka ve er kasev shi ve mar mbayev, shin er kwagh ne ka a va a mbamtaver nahan kpaa. (1 Kor. 7:36-38) Sha ci u nyi? Sha ci u sha gbaaôndo je ior ka vea er nahan yô, i saan ve iyol shi ve zua a mkom. (Ps. 127:3) Nahan kape Adam man Ifa kpa yange vea ongo imo i Yehova yô, ma i saan ve iyol ken ivese ve kua tsombor ve gbem sha won je la.

ER UUMACE TA IAN I EREN KWAGH SHA ISHIMA VE LA KERA YÔ

9. Er nan ve tindi u Aôndo wa ken Genese 2:17 la, lu kwagh u hange hange man u injaa, lu u kighir ior ga?

9 Shi Yehova kaa a Adam man Ifa ér ve er kwagh ugen kpaa. Kwa ne yô, a ôr ve kwagh u vea ungwa imo na ga ve una tser ve la wang. A kaa ér: “Kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo la, de ye u ga, gadia iyange i ú ya u la, ú kpe je.” (Gen. 2:17) Kwagh u i kaa ér ve de eren ga ne lu sha ci u kighir ve shin lu kwagh u hange hange ga shin u sha inja gaa? Lu u vea kera lu a ian i eren kwagh sha ishima ve gaa? Mayange ga cii. Jighilii yô, mbatôvon sha akaa a ken Bibilo ôr kwagh u a tese ér yange i wa tindi la lu sha inja man sha kwaghfan yô. U tesen ikyav yô, orgen kaa ér: “Atindi a Aôndo a we ken [Genese 2:16, 17] la, tese ér ka Aôndo tswen a fe kwagh u a doo . . . sha ci u uumace ye, shi ka Aôndo tswen a fe kwagh u a doo sha ci ve . . . ga ye. Nahan gba u uumace vea suur sha Aôndo shi vea ungwan imo na sha er vea zua a ‘kwagh u dedoo’ la yô. Aluer ve hemba un ato yô, una dugh uwegh sha kwagh ve kera; a gba u vea tsuan kwagh u ve hen ér ka u dedoo . . . man u ve hen ér ka u dedoo ga la iyol ve.” Kwagh ne ka kwagh u a taver a gande uumace ken inya yô.

Kwagh u Adam man Ifa tsua u eren la va a kwagh u vihin kpishi! (Nenge ikyumhiange i sha 9-12)

10. Ian i or lu a mi i tsuan kwagh u nan soo la kaha a ian i wan atindi, tesen kwagh u a lu u dedoo man u bo la nena?

10 Nyian ne, mbagenev kpishi ka vea ôr tindi u Yehova wa Adam la yô, ve kaa ér yange Aôndo na Adam ian i eren kwagh u a soo cii ga. Kpa aluer ve kaa nahan yô, tese ér ve kera fa mkposo u a lu hen atô u ian i or lu a mi i tsuan kwagh u nan soo la man or u nan lu a ian i wan atindi, tesen kwagh u a lu u dedoo man u bo la ga. Adam man Ifa yange ve lu a ian i tsuan u ungwan imo i Aôndo shin ungwan ga. Nahan kpa, ka Yehova tswen a lu a ian i tsuan kwagh u a lu u dedoo man u bo a ikighir shio ye. Man lu kwagh u “kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo” u u lu ken sule u Eden la tese je la. (Gen. 2:9) Doo u se umbur ser mimi yô, se mba fe kwagh u una va due ken akaa a se tsuan la ga, shi ka hanma shighe se fe ser kwagh shon una va due se a doo ga. Ka nahan ve ashighe agen ka se nenge ior ve tsua kwagh shin ve er kwagh a awashima u dedoo kpa kwagh u a gema a due ker la, i lu ican i yan gayô, aahe shin akaa vihin agen ye. (Anz. 14:12) Kwagh ne tese ér orumace yina je gande. Nahan Yehova yange wa tindi la sha u tesen Adam man Ifa ér gba u vea ungwan imo na sha er vea er tom a ian i ve lu a mi i eren kwagh u ve soo la sha inja yô. Er nan se fe nahana, man yange nomsoor man kwase u hiihii la er nena?

11, 12. Er nan ve kwagh u Adam man Ifa tsua u eren la va a kwagh u vihin tsung? Tese ikyav.

11 Kpa er se fe nahan, mbamaren asev mba  hiihii mbara tsua u hemban Aôndo ato. Kwagh u Satan ôr a Ifa sha zwa nyohon ér “ashe aa bugh ne, né hingir er Aôndo nahan, né gba fan kwagh u dedoo man kwagh u bo” la doo Ifa; nahan a lumun. (Gen. 3:5) Kpa kwagh u Adam man Ifa tsua la na ve seer zuan a ian i eren kwagh sha ishima vee? Kwagh er vihi yô, lu nahan ga. Kwagh u ve tsua la na ve kwagh u Satan kaa ér vea zua a mi la ga. Fele je ve kav er u vendan kwaghwan u Yehova geman eren ishima ve la va a kwagh u vihin tsung yô. (Gen. 3:16-19) Sha ci u nyi? Ka sha ci u Yehova na uumace ian i tsuan kwagh u a lu u dedoo man u bo la ayol a ve ga.—Ôr Anzaakaa 20:24; Yeremia 10:23.

12 Se fatyô u karen kwagh ne sha igirgi i nahan. Cii man ornahan igirgi nana za nyôr ape nan lu zan la a zayol shio yô, saa nana kar sha gbenda u i tese nan la shi nana er tom a akaa a kôôm i, shi nana lamen a ior mba i lu tom ve u tesen nan shighe u nana mough kua shighe u nana gba man ape nana lu purugh karen sha er nana za ta ken agirgi agen ga la. Kpa aluer ornahan igirgi la nan dondo kwagh u i lu tesen nan la ga, nan gbe purugh yemen ape nan soo cii yô, alaghga kwagh a er u vihin tsung. Adam man Ifa yange ve soo u eren kwagh er ve soo cii er ornahan igirgi la nahan. Yange ve venda kwaghwan u Aôndo. Nahan lu nyi i due ken kwagh laa? Lu kwagh u vihin tsung. Ve kua ônov mba lu u vea va mar la cii ve hingir sha ikyev i isholibo man ku. (Rom. 5:12) Er ve lu nôngon ér vea tsuan kwagh u dedoo man u bo ayol ave yô, ian i i na ve i eren kwagh sha ishima ve la kpa saa.

ER U ZUA A IAN I MIMI I EREN KWAGH SHA ISHIMA YOU YÔ

13, 14. Se er nan ve se zua a ian i mimi i eren kwagh sha ishima yase?

13 Alaghga ior vea hen ér aluer ve seer zuan a ian i eren kwagh sha ishima ve yô, a hemba kpen ve iyol. Kpa jighilii yô, u lun a ian i eren kwagh a ikighir shio la ngu inja er sanker u esen akur ahar nahan. Ka mimi, ka wea lu a ian i eren kwagh sha ishima you yô, u zua a mbamtsera kpishi; nahan kpa hide gbidye ase kwar nenge, aluer ior sha tar cii mba a ian i eren kwagh sha ishima ve, ikighir ngi ga nahan tar ua lu nena? Takerada u The World Book Encyclopedia la kaa nahan ér: “Atindi a ugomoti ve we la, wa ker kpelegh kpelegh sha ci u ka a na ior ian i eren kwagh sha ishima ve shi sha vegher ugen di a yange ior u eren akaa kpishi.” Ishember i “kpelegh kpelegh” la  kuma sha kwagh la tsô. Ka nahan ve se nenge uumace ve nger atindi atihi a ngee i gandeôron; shi uloya man ujôôji kpaa ve te ijar mba pasen atindi shi tesen er a dondo a ye.

14 Kpa Yesu gema tese gbenda u taver ga u or a zua a ian i mimi i eren kwagh sha ishima i nan yô. A kaa ér: “Aluer nea lu ken kwaghôron Wam zan zan yô, ne mba mbahenen Av mimi je; man né fa mimi, mimi kpaa una pase ne una tuhwa.” (Yoh. 8:31, 32) Kwagh u Yesu ôr la tese ér akaa nga ahar a i gbe u se er ve se lu a ian i mimi i eren kwagh sha ishima yase yô. Hiihii yô, se ngohol mimi u tese la, man u sha uhar yô, se hingir mbahenen nav. Aluer se er nahan yô, se zua a ian i mimi i eren kwagh sha ishima yase, se kera lu ikpan ga. Kpa se lu ikpan ga nena? Yesu za hemen kaa ér: “Hanma or u nan eren isholibo yô, nan ngu kpan u isholibo je. . . . Aluer Wan Una pase ne Á tuhwa yô, i pase ne i tuhwa mimi je.”—Yoh. 8:34, 36.

15. Ityendezwa i Yesu er la ia na se hingir mba “i pase [ve] i tuhwa mimi je” nena?

15 Ityendezwa i Yesu er a mbahenen nav ér vea lu ikpan ga la, hemba kwagh u i sar ior nyian u ma ve eren kwagh er ve soo la yem zende zende. Shighe u Yesu kaa ér: “Aluer Wan Una pase ne Á tuhwa yô, i pase ne i tuhwa mimi je” la, lu ôron ér a sagh ve ken ikyangenev mbi hemban vihin cii kua ican i uumace ve ye la; gadia uumace mba ‘ikpan i isholibo je.’ Isholibo ka i na se hingir u eren kwaghbo tsô ga, kpa shi ka i yange se u eren kwagh u se fe tsembelee ér ka u dedoo je kpaa. Shi kwagh u ma se kercio u eren kpa, isholibo ka i na a hemba se. Sha nahan yô, se mba ikpan i isholibo. Man kwagh u ka a due ker yô, uma ka a due se ishima shin i lu mnyoonom shin ican man ku. (Rom. 6:23) Apostoli Paulu yange kav er i nyoon tsung u lun kpan u isholibo yô. (Ôr Mbaromanu 7:21-25.) Ka shighe u a kar a isholibo kera vindi vindi la ve se ver ishima u zuan a ian i mimi i eren kwagh sha ishima yase er mbamaren asev mba hiihii mbara lu a mi cii ve, ve er isholibo la ye.

16. Se fatyô u hingir mba i pase ve i toho mimi nena?

16 Kwagh u Yesu ôr ér “aluer nea lu ken kwaghôron Wam zan zan yô” la tese ér, er un pase se un toho nahan kpa, akaa nga a i gbe u se eren yô, shi ian yase la ngi a akighir. Er se tsegh ayol se hingir Mbakristu yô, se nyiman ayol a ase shi se tsua u dondon atesen a Kristu; shi se aver akighir la ga, sha ci u se mba mbahenen nav. (Mat. 16:24) Shighe u se va zua a mbamtsera mba naagh ku ipaan ku Yesu vindi vindi la, a pase se a tuhwa, se kera lu ikpan ga er Yesu tôndozwa nahan.

17. (a) Ka nyi ia na uma wase una hemba lun a inja shi se zua a mkomo? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon nee?

17 Er se lu dondon Yesu ne, aluer se mba dondon atesen a Yesu yô, uma wase a hemba lun a inja shi se zua a mkom kpaa. Kwagh ne di una na se lu a ishimaveren ér a va yima se sha ikyangenev mbi isholibo man ku elegh elegh. (Ôr Mbaromanu 8:1, 220, 21.) Ngeren u a dondo ne, una wase se u fan er se er tom a ian i se lu a mi hegen i eren kwagh u se soo la sha kwaghfan sha er se va Yehova, Aôndo u a kighir or ga la a icivir gbem sha won yô.