Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Dondo Ikyav i Yehova—Aôndo u A Taver Ior Asema La

Dondo Ikyav i Yehova—Aôndo u A Taver Ior Asema La

“De cie ga, gadia M ngu a we; . . . M taver we, shi M wasen we.”—YES. 41:10.

ATSAM: 7, 3

1. Shighe u i hemba Yehova ato ken Eden la, yange er nyi sha u taver uumace ishima?

YEHOVA ka Aôndo u a taver ior asema yô. Yange hii u eren kwagh ne shighe u uumace gba ken kwaghbo, ve hingir mbaasorabo la je. Shighe u i hemba Yehova ato ken Eden la, a er kwagh u una taver ônov mba Adam una va mar la ishima yô. Kwagh ne na tsombor u uumace ishimaverenkeghen. Lu u uumace vea kaven kwaghôron u profeti u ken Genese 3:15 la je, vea zua a ishimaveren ér ken masejime yô, a tim Satan Diabolo u a lu “tseyô” la kua ityom na cii.—Mpa. 12:9; 1 Yoh. 3:8.

YEHOVA YANGE TAVER MBACIVIR UN ISHIMA SHA AYANGE A TSUAA

2. Yehova yange taver Noa ishima nena?

2 Noa or u civir Yehova ugen yange lu sha tar, shighe u lu un vea tsombor na tseegh ve civir Yehova yô. Yange ior mba eren ipila man ijimba kase ve wa atô; nahan alaghga kwagh  ne ma na Noa iyolkpen. (Gen. 6:4, 5, 11; Yuda 6) Alaghga iyol ma kpe un. Kpa Yehova ôr un kwagh ugen u taver un ishima yô; nahan a za hemen u “zenden vea Aôndo.” (Gen. 6:9) Yehova kaa a Noa ér un ngu timin tar u ifer la, shi a ôr Noa kwagh u una er ve tsombor na ua war yô. (Gen. 6:13-18) Sha mimi yô, Yehova yange taver Noa ishima kpen kpen.

3. Yehova yange taver Yosua ishima nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

3 Shighe kar yô, gba u Yosua una er tom u vesen ugen. Gba u una hemen ior mba Aôndo vea nyôr ken Tar u Ityendezwa. Yange gba u una hemba shoja i ageegh i akuraior a a vande lun ken tar shon la. Kwagh ne lu kwagh u nyian Yosua ishima. Nahan Yehova kaa a Mose ér a taver Yosua ishima. Aôndo kaa ér: “Wa Yosua kwagh, a̱ er sha icihi, taver un ishima, gadia ka un una hemen ior mban, una per a ve, shi ka un una na ve vea ya dyako u tar u wea nenge a u la ye.” (Dut. 3:28) Shi cii man Yosua a hii ityav mbin yô, Yehova taver un ishima. A kaa a na ér: “M vande kaan we gaa? Lu taveraa, taver ishima; de cie ga; de luun a mciem iyol ga; gadia TER, Aôndo wou, ngu a we henpe ú za cii.” (Yos. 1:1, 9) Sha mimi yô, kwaghôron la lu u taver ishima.

4, 5. (a) Yehova yange taver ior nav mba sha ayange a tsuaa la ishima nena? (b) Yehova yange taver Wan na ishima nena?

4 Yehova yange taver ior asema asange asange tseegh tsô ga, ikyurior na jimin cii kpa taver i ishima. Kwagh u tsengaôron a Mbayuda mba ve lu uikyangen ken Babilon u sur ve asema la tese kwagh ne. Yange kaa a ve ér: “De cie ga, gadia M ngu a we; de enger kenger sha mcie ga, gadia Mo M ngu Aôndo wou, M taver we, shi M wasen we, man M tuur we sha uwegh Agh ku yanegh ku yiman a yima la.” (Yes. 41:10) Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la kpa lu a vangertiôr ér, Yehova una ‘sur [shin una taver] ve asema’ sha atsan a ve cii. Nyian kpa eren a ior nav nahan.—Ôr 2 Mbakorinte 1:3, 4.

5 Yesu iyol na kpa Ter na yange taver un ishima. Shighe u Yesu er batisema la, a ungwa imo due sha kaa ér: “Ngun ka Wan Wam u ishima ishima, u i doom a Na yum yô.” (Mat. 3:17) Mkaanem mara yange ma a taver Yesu ishima shighe u lu eren tom na shin tar la kpen kpen.

YESU TAVER IOR ISHIMA

6. Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u talenti la taver se ishima nena?

6 Yesu dondo ikyav i Ter na la. Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u talenti ken kwaghôron u profeti u tsengaôron sha kwagh u mkurtar la, taver ior asema ér ve za hemen u tilen sha mimi. Ter u ken injakwagh la ôr kwagh a hanma ortom na u jighjigh sha icivir ér: “Doo yum, we ortom u injaa, u jighjigh, u er jighjigh sha akaa kpeghee; nahan me ver u sha akaa kpishi. Nyôr ken iember i teru.” (Mat. 25:21, 23) Kwaghôron ne yange taver mbahenen nav ishima tsung u zan hemen u civir Yehova sha jighjigh!

7. Yesu yange taver mbaapostoli nav ishima, man u hemban je yô, Peteru nena?

7 Mbaapostoli mba Yesu yange ve gba anyiman ashighe kpishi sha kwagh u or u nan hembe ken atô ve yô. Nahan kpa Yesu a kundu ishima, a taver ve ishima ér ve hiden a ayol ave ijime, ve de keren u lun mbahemen ga, kpa ve lu mba eren mbagenev tom. (Luka 22:24-26) Peteru je yô, yange er akaa a van Yesu ahenge acin imôngo. (Mat. 16:21-23; 26:31-35, 75) Kpa Yesu zenda Peteru ga, a taver  un ishima shi na un tom u taver anmgbianev nav ishima je kpaa.—Yoh. 21:16.

IOR MBA YANGE I TAVER VE ISHIMA SHA AYANGE A TSUAA LA

8. Hesekia yange taver ukurmbautyaav man ior i Yuda ishima nena?

8 Cii ve Wan u Yehova va shin tar va ver ikyav i hemban i se dondo sha u taver mbagenev ishima yô, mbacivir Yehova sha mimi vande kaven er i gbe hange hange u taver mbagenev ishima yô. Shighe u Mbaashiria va num sha Yuda la, Hesekia kohol ukurmbautyaav man ior i Yuda taver ve ishima. “Tsô ior suur [shin asema taver ve] sha kwaghôron” na la.—Ôr 2 Kroniku 32:6-8.

9. Takerada u Yobu tese se nyi sha kwagh u taver mbagenev asema?

9 Yobu kpa ngise tese iorov utar “mbasurunshima mba injaav ga” mba ve va hen a na la er i doo u a taver mbagenev ishima la, shin er lu Yobu lu sha ian i a taver un ishima nahan kpaa. A kaa a ve ér una lu ve yô, ma un ‘taver ve sha zwa na je, ishimasurun i sha zwa na kpaa ma i pever ve asema.’ (Yobu 16:1-5) Ken masejime yô, Elihu va taver Yobu ishima shi Yehova iyol na kpa taver un ishima.—Yobu 33:24, 25; 36:1, 11; 42:7, 10.

10, 11. (a) Yange gba u a taver wan u Yefeta u kwase ishima sha ci u nyi? (b) Ka unô nyian i gbe u a taver ve ishima nahana?

10 Orgen u shi yange gba u a taver nan ishima sha ayange a tsuaa la yô, lu wan u Yefeta u kwase. Cii man Orjir Yefeta due u za nôngon ityav a Mbaamon yô, a tôndo zwa a Yehova ér aluer un hemba yô, or u hiihii u nana due u va keghen un gbenda la, una na nan, nana za eren tom ken icighanjiir u Yehova. Kwagh er yô, lu wan u Yefeta u kwase due u va keghen un gbenda ye. Man lu cii wan na je la. Yefeta yange vaa tsung. Nahan kpa a er sha ityendezwa na la. A za na wan na u lu iniunkwase la yem ken Shilo; lu za eren tom ken tabernakel sha ayange a uma na cii.—Mbaj. 11:30-35.

11 Kwagh ne yange una taver Yefeta nan kpa, a hemba taver wan na cii. Nahan kpa wankwase la er kwagh u ter na kaa la. (Mbaj. 11:36, 37) Lu u una er nom shin a mar mbayev sha er iti i tsombor la ia lu her kua dyako ve kpaa ga. Sha kpôô yô, yange gba u a sur shi a taver un ishima. Bibilo kaa ér: “Maa hingir ieren ken Iserael je, ônkasev mba Iserael ve duen anyom anyom ve za wa icam i wuese wan u Yefeta Orgileadi ayange anyiin sha hanma inyom.” (Mbaj. 11:39, 40) Sha mimi yô, Mbakristu mba lun kwav mba ve lu eren “akaa a Ter” la kuma u a wuese ve shi a taver ve ishima gaa?—1 Kor. 7:32-35.

MBAAPOSTOLI TAVER ANMGBIANEV VEV ASEMA

12, 13. Peteru yange ‘taver anmgbianev nav asema’ nena?

12 Tugh mbu kpernan i wua Yesu la, a kaa a apostoli Peteru ér: “Shimon! Shimon! Nenge, Satan norom sha u una yegher ne er uwua nahan. Kpa M er msen sha ci wou sha u jighjigh wou u nan a̱ de yen ga yô; we kpaa, shighe u ú gema ishima yô, taver anmgbianev ou asema.”—Luka 22:31, 32.

Uwashika mba mbaapostoli yange ve nger la taver atôônanongo a sha ayange a ve la ishima, shi nyian kpa uwashika mban mba taver se ishima (Nenge ikyumhiange i sha 12-17 la)

13 Peteru yange va hingir ityuunugh ki nongo u Kristu u sha ayange a mbaapostoli la. (Gal. 2:9) Kwagh u Peteru er sha iyange i Pentekosti kua sha ashighe agen a mciem shio la, taver anmgbianev ishima kpishi. Shighe u er tom na zurum u kuren la, a nger washika hen mba ve lu Mbakristu a na imôngo yô. A pase ve ityôkyaa i un nger washika shon yô, ér: “M nger ne  wankwagh ne kpuaa . . . M ngu taver ne ishima man m ngu eren shiada mer, ngun ka mrumun u sha mhôôn u mimi u Aôndo je ne. Tile nen sha mi dông.” (1 Pet. 5:12) Uwashika mba jijingi mgbegha Peteru nger la za hemen u taver Mbakristu ishima zan zan nyian. Kwagh gba se a ishimataver er se lu keghen mkur u uityendezwa mba Yehova ne je gande!—2 Pet. 3:13.

14, 15. Ityakerada i Bibilo i apostoli Yohane nger la ngi taver Mbakristu asema zan zan nyian nena?

14 Apostoli Yohane kpa lu ityuunugh ken nongo u Kristu u sha ayange a mbaapostoli la. Ivangeli na i i pase kwagh u tom u Yesu i doo yum la ka kwagh u yange taver Mbakristu asema, shi a lu taver her zan zan nyian yô. Ka Ivangeli na tseegh i ter mkaanem ma Yesu ôr ér ka sha dooshima a fa mbahenen nav mba mimi la ye.—Ôr Yohane 13:34, 35.

15 Uwashika utar mba Yohane shi va nger la kpa mba a akaainjaa a mimi ker kpishi. Shighe u ishima i ze se iyol sha ci u isholibo i se er nahan; ka i pever se iyol zum u se ôr ken Bibilo ser “awambe a Yesu . . . nga wanger se sha asorabo cii” la ga he? (1 Yoh. 1:7) Heela tseegh ga, ishima ka ia zer nan se ibo tsung, man sea ôr ken Bibilo ser “Aôndo hemba ishima yase” nahan, i kundu se iyol ga zee? (1 Yoh. 3:20) Ka Yohane tswen a nger ér “Aôndo ka dooshima” ye. (1 Yoh. 4:8, 16) Washika na u sha uhar man u sha utar la wuese Mbakristu mba ve lu “zenden sha mimi” la.—2 Yoh. 4; 3 Yoh. 3, 4.

16, 17. Apostoli Paulu yange taver Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la ishima nena?

16 Alaghga sha ayange a mbaapostoli la, apostoli u hemba taver anmgbianev nav ishima cii yô, lu Paulu. Ikyav tese ér shighe u kwaghaôndo u Kristu hii ica lu a gba ga la, mbaapostoli kpishi lu ken Yerusalem, man lu hen ijiir ne kpaa,  mbahemenev mba shin itine lu ye. (Aer. 8:14; 15:2) Mbakristu mba ken Yudia pasen ior mba kwaghaôndo u Mbayuda tese ve, ve vande nan jighjigh ér Aôndo ngu môm tseegh la kwagh u Kristu. Kpa apostoli Paulu yô, icighan jijingi mgbegha un yem ken atôatyev sha u za pasen Mbagrika man Mbaroma kua akuraior agen aa civir mbaaôndo mbagen la kwaghaôndo.—Gal. 2:7-9; 1 Tim. 2:7.

17 Paulu yange zende hen haregh u hegen i lu tar u Turkey man tar u Grika man tar u Italia la, lu bughun atôônanongo a Kristu hen atôatyev. Ior mba ve sember hingir Mbakristu ne, ya ican “sha ikev i ityô [ve]” nahan gba u a taver ve ishima. (1 Tes. 2:14) Ka kom er ken inyom i 50 la yô, Paulu nger tiônnongo ugen u he u ken Tesalonika washika ér: “Se mba sughun Aôndo gbem sha ci wen cii, umbur ne ken mbamsen asev. Ka sha ishigh ki Aôndo Ter wase man se lu umbur tom wen u sha jighjigh u nan gbem ye, man gbashima wen u sha tom u dooshima man ishimawan yen” la. (1 Tes. 1:2, 3) Yange wa ve kwagh ér ve taver ayol a ve asema. A kaa ér: “Taver nen ayol a en asema, wasen nen ayol a en.”—1 Tes. 5:11.

MBAHEMENEV MBA SHIN ITINE TAVER IOR ASEMA

18. Yange mbahemenev mba shin itine mba sha ayange a mbaapostoli la taver Filibu ishima nena?

18 Mbahemenev mba shin itine mba sha ayange a mbaapostoli la yange ve taver Mbakristu cii asema, kua mba ve hemen ken atôônanongo la. Shighe u Orivangeli Filibu lu pasen Mbasamaria kwagh u Kristu la, a zua a iwasen sha ikyev i mba ve lu mbahemenev mba shin itine la. Ve tindi Peteru man Yohane mba ve lu môm ken mbahemenev mban la ér ve za er mba i sember eren ve batisema la msen, ve ngohol icighan jijingi. (Aer. 8:5, 14-17) Sha mimi yô, kwagh u mbahemenev mba shin itine er ne, yange una taver Filibu ishima tsung kua mba pase ve kwagh, ve hingir Mbakristu la!

19. Yange mbahemenev mba shin itine tindi a washika hen tiônnongo u Kristu u sha ayange a mbaapostoli la nahan, lu nyi i ere?

19 Shighe kar yô, i za pine mbahemenev mba shin itine mban ér ve ôr, aluer gba u Mbakristu mba ve lu Mbayuda ga la vea tsôngo, er Tindi u Mose tese ér Mbayuda ve eren la yô. (Aer. 15:1, 2) Icighan jijingi wase mbahemenev mban shi ve time ken Ruamabera tsembelee, nahan ve kure ikyaa ér kwagh la kera ngu hange hange ga, shi ve nger atôônanongo washika sha kwagh shon. Maa ve tindi anmgbianev a uwashika mban sha u ve za a mi sha atôônanongo yô. Nahan nyi i ere? “Mba er un yô, ve ember sha ci u mtaver u i taver ve ishima la.”—Aer. 15:27-32.

20. (a) Mbahemenev mba Shin Itine mba taver anmgbianev sha tar cii asema nena? (b) Ka mpin u nyi se na mlumun sha mi ken ngeren u dondon nee?

20 Nyian ne, Mbahemenev mba Shin Itine mba Mbashiada mba Yehova ka ve taver icombor i Betel ishima kua mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe la kua Mbakristu mba mimi sha tar cii. Man ve kpa ka ve zua a ishimataver shi i saan ve iyol vough er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la nahan. Shi ken inyom i 2015 la, Mbahemenev mba Shin Itine gber antakerada ugen ér, Hide hen Yehova. Antakerada ne taver ior kpishi asema sha tar. Kpa ka anmgbianev mba ve hemen la tseegh i gbe u vea kav Yehova sha u taver mbagenev asema yee? Ngeren u dondon ne una na mlumun sha mpin ne.