Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Saan Mba Ve Ne Kwagh Wuee la Iyol

Saan Mba Ve Ne Kwagh Wuee la Iyol

“U nan a na kwagh . . . saan iyol.”—AER. 20:35.

ATSAM: 76, 110

1. Ka nyi i tese ér Yehova ne kwagh wuee?

CII man Yehova a gba akaa yô, yange lu un tswen; kpa lu henen sha kwagh na tseegh ga. A gba ior mba ken jijingi Sha shi gba uumace shin tar. Yehova u a lu “Aôndo u sar sar” la, ka a soo u nan ior akaa a dedoo. (1 Tim. 1:11, NW; Yak. 1:17) Shi er a soo ér i saan se iyol yô, a tese se ér se kpa se naan kwagh.—Rom. 1:20.

2, 3. (a) Er nan ka sea wa nagh ve, i saan se iyolo? (b) Ka nyi se lu timen sha mi?

2 Aôndo yange gba or sha ibeen na. (Gen. 1:27) Inja na yô, i gba se, se mba a aeren a Aôndo. Nahan kpa cii man i saan se iyol sha mimi shi se zua a iveren i Yehova yô, gba u se dondo ikyav na la. Gba u kwagh u mbagenev una gba se ishima shi se lu ior mba wan nagh. (Fil. 2:3, 4; Yak. 1:5) Hii nan ve kwagh a lu nahana? U ngeen kwagh ga yô, kape Yehova a gbe uumace shi a soo ér ve lu je la. Er se yen nahan kpa, se fatyô u kaven Yehova sha u lun ior mba nan kwagh wuee.

3 Bibilo pase se kwagh u se er ve se lu ior mba wan nagh yô. De se time nen sha akaa agen a Ruamabera a tese sha itinekwagh ne a se fatyô u henen kwagh ker yô. Se nenge er i hii ve ka sea wa  nagh ve i doo Yehova a vese la man er ka sea lu a ieren ne ve i wase se u eren tom u Yehova a ne se la yô. Shi se time se fa er ieren i nan kwagh wuee shin wan nagh la, i gbe i zough a msaanyol wase yô, kua er i hii ve i doo u se za hemen u lun a ieren ne yô.

KA SEA NAAN KWAGH WUEE YÔ I DOO YEHOVA A VESE

4, 5. Yehova man Yesu wa nagh nena, man er nan ve i doo u se dondo ikyav ve laa?

4 Yehova soo ér uumace mba un gbe ne ve kaven un; sha nahan yô, ka sea wa nagh shin sea naan kwagh wuee yô, i saan un iyol. (Ef. 5:1) Gbenda u Aôndo a er se kua akaa a doon man akaa a injaa a a lu shin tar wase ne cii tese wang ér a soo ér i saan se iyol. (Ps. 104:24; 139:13-16) Nahan ka sea nôngon ser i saan mbagenev iyol yô, se mba nan Aôndo icivir.

5 Mbakristu mba mimi ka ve dondo ikyav i Kristu i vough i tesen er i gbe u orumace nana naan kwagh wuee la. Yesu iyol na yange kaa ér: ‘Wan u or kpaa va, lu sha u i̱ er Un tom ga, kpa sha u Un Una er mbagenev tom man Una na uma Na a̱ hingir ipaan sha ci u ior kpishi yô.’ (Mat. 20:28) Sha ityôkyaa ne yô, apostoli Paulu taver Mbakristu asema ér: “Lu nen a mhen ne ken a ven u a lu ken Kristu Yesu la . . . A gema iyol Na hingir gbilin er A tôô mlu u ortom” yô. (Fil. 2:5, 7) Nahan doo u hanma wase nana pine iyol i nan ér: ‘Me fatyô u dondon ikyav i Yesu la, je yô, seer kaven un hemban er m lu vanden eren la kpa?’—Ôr 1 Peteru 2:21.

6. Ka nyi Yesu a tese se ken injakwagh i yange ôr sha kwagh u Orsamaria u lu orwanndor laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

6 Aluer se dondo ikyav i vough i Yehova man i Kristu la sha u wan mbagenev ikyo shi keren igbenda i nengen sha mbamgbe vev yô, a doo Aôndo a vese kpen kpen. Yesu kpa yange tese ken injakwagh i ôr sha kwagh u Orsamaria u lu orwanndor la wang ér, gba u mbadondon un vea nôngon kwagh kpoghuloo vea wasen mbagenev; aluer ka ior mba ve dugh hen ijiir i môm a ve ga je kpaa. (Ôr Luka 10:29-37.) U umbur mpin u na ve Yesu ôr injakwagh i Orsamaria la kpa? Oryuda ugen yange pine un ér: “Ka an nan lu orwan ndor a mo?” Mlumun u Yesu na la tese ér aluer se soo ser i doo Aôndo a vese yô, saa se kegh iyol u nan kwagh wuee er Orsamaria la nahan.

7. Se tese ser se mba a vangertiôr ser gbenda u Yehova a eren kwagh la hemba doon nena? Ta iwanger.

7 Mbakristu mba a atôakyaa kpishi a a ne ve i doo u vea naan kwagh wuee yô. Ikyav i tesen yô, kwagh ne gba zua sha ikyaa i Satan yange hii ken Eden la. Sha nena yô? Satan yange kaa ér Adam man Ifa, man jim je yô, uumace cii, aluer ve hemba wan iyol ve ikyo shi ve na ishima ve u keren mtsera ve hiihii, ka u ungwan imo i Aôndo ga yô, a hemba kpen ve iyol. Ifa kpa maa hemba wan iyol na ikyo, sha ci u soo u lun er Aôndo nahan. Adam kpa hemba wan iyol na ikyo sha ci u hemba soon u eren ishima i Ifa. (Gen. 3:4-6) Man se nenge a kwagh u a dugh ken ieren ve ne la wang. Ieren i wan iyol you ikyo tseegh shin wan bo la ne or msaanyol ga kuaa je. Aluer se wa nagh shin se mba nan kwagh wuee yô, tese ér se mba a vangertiôr ser gbenda u Aôndo a eren akaa la ka u hemban doon cii.

ER TOM U YEHOVA A NE IOR NAV LA

8. Yange doo u nomsoor man kwagh u hiihii la ma ve soo u lun uumace mba nan kwagh wuee sha ci u nyi?

8 Aôndo yange tese nomsoor man kwase u hii gban la akaa a vea er yô. Kwagh ne lu kwagh u ma wase ve u henen sha kwagh u mbagenev kpaa shin er lu ve tseegh ve lu ken sule u Eden nahan kpaa. Yehova yange ver Adam man Ifa doo doo shi taver ve  ishima ér ve mar ve seer ngeen, ve iv tar, shi ve gema u u lu sha ikyev ve. (Gen. 1:28) Er kwagh u akaa a Aôndo gba la gba un ishima nahan, kape uumace mba i hii gban ne kpa, kwagh u mbayev vev mba lu u vea va mar la ma gba ve ishima je la. Yange gba u vea gema tar cii ua hingir Paradiso sha ci u tsombor u Adam jimin cii. Tom ne lu zegetom; nahan lu u ônov mba Adam mba vea lu seer a seer la cii ma ve lu eren u ken ijoughave.

9. Er nan tom u geman tar hingir Paradiso la yange ma u va a msaanyol kpishi?

9 Yange gba u nomso man kasev mba lun vough ma ve er tom ken mzough vea Yehova sha u geman tar cii hingir Paradiso sha u kuren awashima na; ka er yange vea er nahan la ve, ma ve nyôr ken mmem na ye. (Heb. 4:11) Hen ase er yange tom ne ma lu tom u saan iyol shi ma u doo ve eren yô! Yange vea ne ayol a ve u eren tom sha ci u mkpeyol u mbagen yô, ma ve zua a averen a vesen kpishi shi ma ve zua a mkom kpen kpen.

10, 11. Se er nan ve se fatyô u eren tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen la kurene?

10 Nyian ne, Yehova na ior nav tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen. Gba u kwagh u ior una gba se ishima tsung ve se kôrcio u eren tom la kuren ye. Shi saa Aôndo kua mbawanndor a vese vea doo se ishima ve se fatyô u wan ishima eren tom ne ye.

11 Sha ayange a mbaapostoli la, Paulu yila iyol na kua mbagen mba ve eren tom imôngo kôôsôô la ér “mbashirentom a Aôndo imôngo,” sha ci u tom u ve lu eren u lôôn ivor i mimi u Tartor shi urun mngerem la. (1 Kor. 3:6, 9) Nyian ne, se kpa se fatyô u lun “mbashirentom a Aôndo imôngo” sha u nan shighe wase kua akaa a ase man agee a ase sha u eren tom u pasen kwagh u Aôndo a ne se ne. Kwagh ne ka ian i civirigh kpen kpen!

Kwagh ugen u a ne or msaanyol i hembe u wasen ior u kaven mimi u ken Bibilo yô, ngu keng ga (Nenge ikyumhiange i sha 12)

12, 13. Ka nyi man nyi nahan u fatyô u kaan wer ka mbamtsera mba ve lu ken tom u geman ior hingir mbahenen laa?

12 Ka sea na shighe wase man agee a ase mgbeghaa u eren tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen la yô, se zua a iember kpishi. Mba ve zough a ian i civirigh i tesen ior Bibilo yô, vea kaa a we ér kwagh ugen u nan msaanyol u tôôn karen sha kwagh ne ngu ga. Ka wea nenge a saan or iyol er nan lu kaven mimi u Bibilo, shi vesen ken jijingi shi nan lu geman uma u nan shi nan hii u pasen mbagen mimi la nahan i saan we iyol kpishi. Yesu kpa shighe u mbapasenkwagh 70 mba tindi ve la “hide a iember” sha ci u ve za pase kwagh man akaa a dedoo due ker yô, saan un iyol tsung.—Luka 10:17-21.

13 Mbapasenkwagh tar sha won cii ka vea nenge er loho u dedoo ne u lu geman uuma mba iorov sha gbenda u injaa nahan, i saan ve iyol. Anmgbian u kwase ugen u a lu gumkwase yô, mba yer iti na ér Anna; a  yem hen ijiir igen ken veghertar u Yuropa ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh yô. * A kaa ér: “Aan nga heen kpishi a henen Bibilo a ior, man kwagh la doom tsung. Tom wam ka u nam iember kpishi. Ka mea hide ken ya kpa m lun a shighe u hemban veren ishima sha kwagh wam ga. Ka m henen sha kwagh u ior mba m henen Bibilo a ve la kua mbamzeyol man ishimanyian ve. Ka m keren igbenda i me taver ve asema shi me wase ve yô. M mase kaven wang mer ‘u nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.’ ”—Aer. 20:35.

Ka sea zaan hen hanma ya hen haregh wase u pasen kwagh yô, se na ior ve zua a ian i ungwan loho u Tartor (Nenge ikyumhiange i sha 14)

14. Aluer ior mba keghen ato a loho u dedoo kpishi ga kpa, u za hemen u zuan a iember ken tom wou nena?

14 Aluer se nôngo se pase ior kwagh sha er vea zua a ian i ungwan loho u dedoo ne yô, vea kegh ato shin vea kegh ga kpa, se zua a msaanyol. Kera kpa tom wase u nyian ne kaha a u profeti Esekiel la ga. Yehova yange kaa a na ér: “Ôr ve akaaôron a Am, shin vea ungwa, shin vea venda u ungwan kpaa.” (Esek. 2:7; Yes. 43:10) Aluer ior mbagen soo loho wase la ga je kpa, Yehova yô iniôngon yase la gba un kwagh. (Ôr Mbaheberu 6:10.) Orpasenkwagh ugen kpa yange ôr kwagh u tom kwaghpasen na nahan ér: “Se môôr, se ur mngerem, shi se mba eren msen veren ishima ser Yehova una na isharen i ior ve lu a mi la ia vese.”—1 Kor. 3:6.

ER SE ZUA A MSAANYOL YÔ

15. Ior kpishi ka a na ve kwagh yô, ve er nena, man doo u ieren ve ne ia na se de u nan kwagh wuee?

15 Yesu soo ér se naan kwagh wuee sha er a saan se iyol yô. Ior kpishi ka a na ve kwagh yô, ve wuese. Yesu taver se ishima ér: “Na nen, nahan ne kpaa á na ne; ikaren i dedoo, i kindigh, i yegher, i ivin poo, á na i sha ikum yen, gadia ikaren i ne karen a mi ne, ka i á va kar ne sha min ye.” (Luka 6:38) Ka hanma or nana wuese nagh asegh ga, kpa aluer or wuese yô, kwagh la una fatyô u mgbeghan mbagen kpa u nan kwagh wuee. Nahan yô, naan ior kwagh wuee, vea wuese shin vea wuese ga kpaa. U fatyô u fan kwagh u dedoo u una va due ken ieren you i nan kwagh wuee la ga, a lu kwa môm tseegh je kpaa.

16. Ka nyi i doo u ia mgbegha se u nan kwagh wuee?

 16 Ior mba ve we nagh shin ve ne kwagh wuee sha mimi yô, mba eren nahan sha ci u mba veren ashe ér vea zua a mtsera ker ga. Yesu yange lu a kwagh ne ken ishima. A kaa ér: “Zum u wea er iniongo yô, lôhô mbaatsanev man mbaawanev man mbakeer man mbaapirashe. Nahan we kpaa á saan we iyol sha ci u ve mba a kwagh u vea kimbi u ga.” (Luka 14:13, 14) Orngeren Bibilo ugen yange kaa ér: “Or u nan lu a ishe i zungwen mhôônom yô, nana zua a iveren.” Ugen di shi kaa ér: “Saan or u nan we mbaatsanev iko la, iyol.” (Anz. 22:9; Ps. 41:1) Sha mimi yô, doo u se naan ior kwagh sha ci u ka sea wase mbagenev yô i saan se iyol kpishi.

17. Ka akaa a nyi nahan ka wea na ior ve i saan we iyolo?

17 Shighe u Paulu ter mkaanem ma Yesu kaa ér “U nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh” la, Paulu lu ôron di kwagh u nan mbagenev akaa a iyolough a se lu a mi la tseegh tsô ga; kpa lu ôron kwagh u taver mbagenev asema shi wan ve kwagh shi nan ve iwasen kpaa. (Aer. 20:31-35) Apostoli ne tese se sha kwaghôron man ieren na ér doo u se naan ayol a ase; ka shighe wase man agee a ase man ikyo i wan man dooshima wase je la.

18. Ka nyi mbangeren ityakerada kpishi ve ôr sha kwagh u nagh ku nana?

18 Mbatôvon sha akaa mba ve hen kwagh u aeren man mlu u uumace kpa kav nahan ér ka wea naan iyua yô i saan we iyol. Ngeren ugen kaa ér: “Ior ka vea er akaa a doon sha ci u mbagen yô, ve zua a msaanyol kpishi.” Mbatôvon sha akaa mbagen kaa ér gba hange hange u se wasen mbagen sha ci u kwagh la ka a na uma “a hemba lun se a inja shi se nenge a ityôkyaa” i lun uma “sha ci u kwagh ne ngu a wase u kuren mbamgbe mba uumace mba hange hange” la. Ka nahan ve ashighe kpishi ka i kaa a ior ér, aluer ve soo msaanyol shi ve soo ér i kpe ve iyol yô, ve er akaa a wasen mbagen ye. Mba ve lumun ér Bibilo ka Mkaanem ma Yehova, u a gbe uumace sha dooshima la yô, kwagh ne ka kwagh u kpiligh ve iyol ga cii.—2 Tim. 3:16, 17.

ZA HEMEN U LUN A IEREN I NAN KWAGH WUEE

19, 20. Ka atôakyaa a nyi a ne ve u soo wer u naan kwagh wuee?

19 Er se lu hen atô u ior mba wan ayol a ve ikyo tseegh yô, alaghga a taver se u lun a ieren i nan kwagh wuee la. Nahan kpa, Yesu yange tese atindi a vesen ahar, ér Yehova a doo u ishima a ishima you cii, man a uma wou cii, man a mfe wou cii kua agee ou cii, shi kaa ér or u nan we ndor a we nana doo u ishima er iyol you nahan. (Mar. 12:28-31) Er ngeren ne a tese nahan, ior mba ve dondon ikyav i Yehova la ve doo un ishima. Yehova vea Yesu cii mba ne kwagh wuee. Shi ve kaa ér se kpa se er nahan sha er a saan se iyol yô. Aluer se mba nôngon u tesen ieren ne ken tom u Aôndo kua zum u se lu eren kwagh a mbawanndor a vese yô, se va Yehova a icivir shi se ayol a ase kua mbagenev cii se zua a mtsera.

20 Alaghga we kpa u ngu nôngon u nan iyol you sha u wasen mbagen, hemban je yô, mba ne civir Aôndo imôngo la. (Gal. 6:10) Aluer u za hemen u eren nahan yô, ior vea soo u shi vea wuese we kpaa, shi we kpa a saan we iyol. Anzaakaa 11:25 kaa ér: “Or u nan nagh yô, nana mgbough a akaa, man shi or u nan ne mngerem ma man yô, nan iyol i nan kpaa á na nan mngerem.” Sha mimi yô, igbenda ngi kpishi i se Mbakristu se fatyô u nan ayol ase sha u wasen mbagen shi tesen ve erdoo shi nan kwagh wuee, kua ken tom wase u kwaghpasen la yô. Shi se zua a mbamtsera kpaa. Ngeren u dondon ne una time sha igbenda ne igen i se fatyô u eren kwagh ne yô.

^ par. 13 Ka iti na kpôô kpôô ga.