Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Ishimawan—Ka Ieren i Keghen Kwagh a Ishimaveren

Ishimawan—Ka Ieren i Keghen Kwagh a Ishimaveren

ER AKAA a lu seer taver ken “ayange a masejime” ne, gba u ior mba Yehova vea hemba lun a ishimawan cii. (2 Tim. 3:1-5) Se mba ken tar u ior ve lu mbawan ayol a ve ikyo tseegh man mba ve soo u himen iyongo ga man mba ve kôron ayol a ve tsaha ga yô. Mba ve eren akaa ne ashighe kpishi mba fetyô u wan ishima ga. Sha nahan yô, gba u hanma Orkristu nana pine iyol i nan ér: ‘M kera fetyô u wan ishima ga er ior i tar ne nahana? Inja i ishimawan jim ér nyi? Man me er nena ve ieren i Mbakristu i doon tsung ne ia lu ken a mo?’

KWAGH U A LU ISHIMAWAN YÔ

Ka a ôron kwagh u ishimawan ken Bibilo yô, ka ôron ka di u taver ishima a ma zayol u u tagher a mi tsô ga. Or u nan we ishima yô, ka nan lu a ishimaverenkeghen; inja na yô, ka nan veren ishima ér akaa a va doo ken hemen. Nan hembe veren ishima sha mbamgbe mba nan ga, ka nan wa ikyo sha kwagh u mbagenev, aluer mnenge ve kaha a u nan kpaa. Sha ityôkyaa ne yô, or u nan we ishima yô, ka a hii nan shin a er kwagh u vihin nan kpa nan yen ishima ga. Ka nan lu a ishimaveren ér a fatyô u sôron zayol la nahan ayôôso la aa bee. Ka nahan ve Bibilo i ter ‘ishimawan’ ér ka môm ken aeren a dedoo a dooshima ka a na or nan lu a mi ye. * (1 Kor. 13:4) Shi Mkaanem ma Aôndo ter “ishima i wan” ér ka vegher u “ityamegh ki Jijingi.” (Gal. 5:22, 23) Nahan ka nyi se er ve se lu a ishimawana?

ER SE ER VE SE LU A ISHIMAWAN YÔ

Cii man se lu a ishimawan yô, saa se er msen se sôn ser icighan jijingi u Yehova a wase se. Gadia Yehova ne mba ve ne un jighjigh shi ve suur sha a na la icighan jijingi na. (Luka 11:13) Er jijingi u Aôndo a lu a tahav kpishi nahan kpa, gba u se er ci wase shi se er kwagh u a zough sha mbamsen asev mbara yô. (Ps. 86:10, 11) Kwagh ne tese ér gba u se nôngo sha afatyô wase cii se waan ishima hanma sev sha er ieren ne ia wa amishe ken ishima yase yô. Nahan je kpa, alaghga a gba u se er kwagh a hemba nahan sha er ieren ne ia hingir ikye yase yô. Kpa ka nyi igen kpa ia wase se?

Se fatyô u lun a ieren i ishimawan ne sha u gbidyen kwar sha ikyav i Yesu i vough la shi kaven un. Apostoli Paulu ôr kwagh u a zough sha ikyav la yô. Icighan jijingi yange mgbegha un pase kwagh u “orhe,” u a we “ishima i wan” ker la, shi taver se ishima ér se de “bem u Kristu a̱ lu orhemen ken asema a [ase].” (Kol. 3:10, 12, 15) Se fatyô u den ser bem la a lu “orhemen” ken asema a ase sha u dondon ikyav i Yesu i nan jighjigh taveraa ér Aôndo una va sôr akaa a a bende a vese yô, sha shighe u i kom Un la. Aluer se dondo ikyav i Yesu la yô, nyityôkwagh i i er cii kpa, mayange se de ser kwagh shon a vihi se je, se kera fatyô u wan ishima ga ze.—Yoh. 14:27; 16:33.

Er i sar se tsung u Aôndo ma a ve a tar u he u a tende zwa u van a mi la nahan kpa, aluer se gbidye kwar sha ishimawan i Yehova la yô, se kpa se hen u wan ishima. Ruamabera kaa  a vese ér: “[Yehova] ngu eren negh negh sha ityendezwa Na la er mbagenev ve nenge er ngu eren negh negh nahan ga, kpa we ishima a ven, mayange sar Un u mbagenev ve̱ tim ga, kpa ior cii ve̱ gema asema.” (2 Pet. 3:9) Aluer se gbidye kwar se nenge er Yehova a we ishima a vese yô, kwagh la una mgbegha se, se hen u seer wan ishima a ior mbagenev. (Rom. 2:4) Nahan kpa, ka hanma shighe nahan a gba u se wa ishima?

SHIGHE U A GBA U SE LU A ISHIMAWAN YÔ

Hanma sev yô, ka se tagher a akaa a karen ishimawan yase. Ikyav i tesen yô, alaghga u nenge wer u ngu a kwagh hange hange u ôron; kpa a gba u u wa ishima sha er u tôndo mbagen iliam sha zwa ga yô. (Yak. 1:19) Shi alaghga a gba u u wa ishima zum u u lu imôngo vea mbacivir Yehova mbagen mba ve lu a anza a nyoon we iyol yô. Zum u kwagh a lu nahan yô, doo u ishima ia vihi u kpishi sha ambaakaa la ga, kpa doo u u gbidye kwar u nenge er Yehova man Yesu ve nengen mbamyen asev la. Mba veren ishima sha mbamyen asev mba kiriki mbara ga. Kpa ka ve gema ve ver ishima sha aeren ase a dedoo la shi ve wa ishima ve nenge er se lu nôngon ser se sôr mlu wase la yô.—1 Tim. 1:16; 1 Pet. 3:12.

Kwagh ugen u alaghga una fatyô u karen ishimawan yase yô, ka shighe u or kaa ér se ôr shin se er kwagh shami ga yô. Alaghga ishima ia hii u vihin se, maa se gba keren ishô. Nahan kpa, Mkaanem ma Aôndo kaa ér se er kwagh ugen kposo. Ma kaa ér: “Orwanshima hemba doon a orimangeregh. De nyoon ishima fefa ga, gadia ishima i nyoon tema ken vanger u abumeaior.” (Orpa. 7:8, 9) Sha nahan yô, aluer kwagh u i we se iyol la ka aie eleghee kpa, doo u se wa ishima, se hen sha mi zulee cii ve se tôô angahar sha ikyaa shon ye. Yesu kpa yange dondo kwaghwan la zum u mbagen wa un kwagh iyol shi ve naha un tar la.—Mat. 11:19.

Gba u mbamaren vea lu a ishimawan, hemban je yô shighe u ve nenge a aeren shin asaren a doon ga ken mbayev vev man i gbe u vea wase mbayev mba shon yô. Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian Mattias u a eren tom shin Betel ken veghertar u Yuropa la. Shighe u lu anyom pue-kar la, mbayev mba hen makeranta na ve shi nahan un tar sha ci u akaa a a ne jighjigh a mi la. Sha hiihii la, mbamaren nav fa kwagh ne ga. Kpa ve va kav er i gbe u vea wase wan ve ne yô, sha ci u hii u lun a akperan sha kwagh u mimi ne. Ter u Mattias, iti na ér Gillis, a kaa ér: “Yange gba u se wa ishima tsung.” Mattias yange a pine ér: “Ka an nan lu Aôndo? Aluer Bibilo ka Mkaanem ma Aôndo ga di ye? Er nan se fe ser ka Aôndo a kaa ér se er ingin shin ingira?” Shi yange a pine ter na ér: “Er nan ve i gbe u or a ôrom ijir sha ci u mnenge wam kaha a u wen shin m lumun a akaa a ne ne jighjigh a mi la ga yumu?”

Gillis pase ér: “Ashighe agen wan wase yange a pine mbampin mban sha ishimavihin. Kpa i lu mo shin ngô na a vihin ishima a vese ga, i lu mimi ne ishima i vihi un a mi ye. A nenge ér mimi ne na yô, uma taver un.” Nahan Gillis er nena sha ikyaa nee? A kaa ér: “Yange m tema vea wan wam se lam ahwa imôngo. Ashighe kpishi m kegh ato m ungwan kwagh u a lu ôron yô, shi m pinen mbampin sha er me kav mnenge na kua er i lu un ken ishima  la kpaa. Ashighe agen m ôr un kwagh nahan m kaa mer a za hen sha mi iyange jimin, tsô shi se lam. Kwagen di yô, m kaa a na mer a de me tôô shighe me hen sha kwagh u a ôr ne. Kure kure tsô iliam i se lamen a Mattias ne wase un hii u kaven atesen er ipaan nahan kua ian i Aôndo a lu a mi i hemen se la man dooshima u Yehova, shi lumun atesen shon. Kwagh ne yange tôô shighe, shi luun zange hanma shighe ga, kpa kure kure tsô, Yehova hii u doon un ishima. Saan mo iyol kua kwase wam kpaa er iniôngon yase i se nôngo a wan wase shighe u lu anyom pue-kar la i bende a ishima na yô.”

Gillis vea kwase na yange ve suur sha Yehova vangertiôr ér una wase ve, er ve wa ishima ve lu nôngon ér vea wase wan ve la. Gillis kaa ér: “Ashighe kpishi yange m kaa a Mattias mer a doo se ishima kpishi, nahan mo vea ngô na se mba eren msen kpoghuloo ser Yehova a wase un u kaven mimi.” Doo mbamaren mban tsung er yange ve wa ishima, ve gba uwer ga yô!

Dugh u nan iwasen ken jijingi sha yô, gba u Mbakristu mba mimi vea lu a ishimawan shighe u ve lu nengen sha or u hen tsombor shin ma huror u nan gbe icôronuange yô. Nenge ase ikyav i Ellen, * u un kpa a lu ken veghertar u Yuropa la.

Nom u Ellen yange gba strooku anyom kar hegen kuma anigheni nahan. Angev mbura yange mbu bende a mhirinim nam. Kwagh la na yô, kera fe kwagh ga; kwagh kera doon un ga, shi fe kwagh u vihin kpaa ga, ka a er a na kundu kundu shin sha mhôôn kpa a fa ga. Kwagh ne va Ellen a ican tsung. A kaa ér: “Ka m wa ishima tsung shi m er mbamsen kpishi. Ivur Bibilo i m umbur hanma shighe i ka i surum ishima yô, ka Mbafilipi 4:13. I kaa ér: ‘M ngu a agee a eren akaa cii je ken Un u A taver mo ne.’ ” Agee la wase Ellen kpen kpen; ngu wan ishima shi suur sha Yehova.—Ps. 62:5, 6.

DONDO IKYAV I ISHIMAWAN I YEHOVA LA

Yehova ver ikyav i hemban cii i ishimawan i se fatyô u dondon yô. (2 Pet. 3:15) Bibilo ôr akaa a a tese ashighe a Yehova tese ishimawan sha gbenda u kpilighyol yô. (Neh. 9:30; Yes. 30:18) Ikyav i tesen yô, shighe u Aberaham lu pinen Yehova mbampin sha kwagh u mtim u Sodom la, Yehova er nena? Hiihii yô, Yehova yange tôndo Aberaham iliam sha zwa ga. Yehova yange wa ishima kegh ato a hanma mpin u Aberaham cii, shi ungwa kwagh u lu nyian Aberaham ishima la. Maa Yehova er kwagh u tese ér un kegh ato un ungwa kwagh u Aberaham lu ôron la yô. A hide a kimbir kwagh u Aberaham ôr la shi kaa a na ér aluer un zua a iorov pue tseegh mbaperapera kpa una tim gar u Sodom ga. (Gen. 18:22-33) Nenge imba ikyav i dedoo i wan ishima keghen ato geman palegh u vihin ishima fese la sha wono!

Ishimawan ka ieren i injaa i i gbe u hanma Orkristu u nan haa orhe iyol cii nana lu a mi yô. Aluer se nôngo kpoghuloo se mba a ieren i injaa ne ken a vese yô, se na Ter wase u Sha u a we se ikyo shi a we ishima a vese la icivir. Heela tseegh ga, se lu môm ken ior mba “ve ya dyako u uityendezwa sha jighjigh u nan man sha ishima i wan kpaa” la.—Heb. 6:10-12.

^ par. 4 Yange i time sha ieren i dooshima la ken ngeren u hiihii u ngeren mba utaankarunyiin mba sha kwagh u avegher a ityamegh ki icighan jijingi u Aôndo la.

^ par. 15 Ka iti na kpôô kpôô ga.