ORDASENDA ugen u yange kôrom la, zôhô a mo kaa ér: “U ngu ter u vihin tu kpen kpen. U undu kwase wou u a lu iyav la, man wan wou u kwase u cuku la nahan, ka an nana koso ve shi nana nenge sha ave? De ityom i kwaghaôndo i u eren la, i pase u, hide yem ken ya!” Kpa m kaa a na mer: “Ei, m undu tsombor wam ga. Ka we u kerem u ve a mi heen ye! Man ka sha ci u nyi?” Ordasenda la maa kaa a mo sha ishimavihin ér: “Guda ma u er iferkwagh igen, a u we lun Orshiada la.”

Lu ken inyom i 1959 la, mo vea ordasenda la se lam ken purusu u hen gar u Irkutsk ken tar u Russia ye. De m pase er yange hii ve mo vea kwase wam, Maria, se kegh iyol u “yan ican sha ci u kwagh u perapera” la, man er se zua a averen sha u zan hemen u civir Yehova sha mimi yô.—1 Pet. 3:13, 14.

Yange i marem ken tar u Ukraine, angar u Zolotniki, ken inyom i 1933 la. Ken inyom i 1937 la, anmgbian u ngôm u kwase vea nom na, mba ve lu Mbashiada la, ve mough ken tar u France ve va se inya. Mba ngur hiden yemen yô, ve na se ityakerada ihiar i Watch Tower Society gber yô, ka Government (Gomoti) man Deliverence (Myom) je la. Terem ôron ityakerada la yô, i wase un na Aôndo jighjigh. Kpa kwagh ka a er i vihi yô, ken inyom i 1939 la, vihi un iyol tsung, kpa cii man ku na yô, kaa a ngôm ér: “Ka mimi je ne. Tese mbayev ve fa un.”

TAR U SIBERIA HINGIR IJIIR I HE I PASEN KWAGH

Ken uwer u Aipor 1951 la, mbautahav hii u zendan Mbashiada mba ken tar u ngise i yilan ér USSR la kera, nahan ve yem ken tar u Siberia. Mo vea ngôm man anngôm u nomso u kiriki, iti na ér Grigory, cii yange i zenda se ken Ukraine kera. Yange se nyôr igirgidogo, se er zende u hemban er ukilomita 6,000 nahan, maa se za nyôr hen gar u Tulun, ken Siberia. Ukasua uhar mba kar yô, anngôm u nomso u vesen, Bogdan, kpa za nyôr hen afo a mbakwarev a a lu ikyua a gar u Angarsk la. Yange i ôr un ijir i kure ér a tsa ken purusu anyom 25 shi a eren tom u sha ican.

Mo vea ngôm man Grigory se pasen kwagh sha angarev mba ve kase Tulun la, kpa se lu a igbenda kpishi i eren kwagh ne. Ikyav i tesen yô, yange sea za hen ya u or yô, se pine ser, “Or ngu heen, u nan soo u teen bua yôô?” Sea zuan a or u nan lu a bua u teen yô, se ôr nan er yange i gba ibua sha gbenda u doon kpishi yô. Fese nahan, maa se gba ôron kwagh u Aôndo u a gbe akaa la. Hen shighe ne, ipipaabaver igen nger kwagh sha kwagh u Mbashiada ér ka ve pinen ibua i yamen, kpa i lu iyôngo ve keren ye! Man sha mimi je, se zua a mba ve lu er iyôngo nahan yô! Yange lu kwagh u saan se iyol kpishi er se hen Ruamabera vea ior mba hiden a iyol ijime shi tesen mbagenev erdoo hen haregh u i na tiônnongo môm ga ne yô. Nyian ne, tiônnongo ngu hen Tulun, u a lu a mbapasenkwagh, i hembe iorov 100 yô.

 ER YANGE I KAR JIGHJIGH U MARIA YÔ

Kwase wam Maria, yange hen mimi ken Ukraine shighe u i nôngo Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar gba atô la. Shighe u lu anyom 18 la, ordasenda ugen hii u nôngon ér a er idya a na, kpa Maria venda shia shia u eren kwagh nahan. Iyange igen Maria hidi hen ya yô, a nenge ordasenda la yav sha gambe na. Maa Maria yevese due. Ishima vihi ordasenda la kpishi, nahan a sue ér Maria una nyôr purusu sha ci u ngu Kwaseshiada yum, man er sue nahan, yange mba ker ken inyom i 1952 la yô, i wuhe Maria. Yange i ôr Maria ijir i kure ér a tsa ken purusu anyom pue. Maria nenge ér kwagh na ngu er u Yosev, u yange i wuhe un sha ci u jighjigh na la nahan. (Gen. 39:12, 20) Deraba u tôô Maria hen koti, lu yemen a na ken purusu la, kaa a na ér: “De cie ga. Ior mbagenev kpishi ka ve za purusu, kpa ve due, ve lu a iciviryolough ve her.” Mkaanem mara yange ma seer taver un ishima.

Hii ken inyom i 1952 zan zan inyom i 1956 la, i ver Maria ken afo a mbakwarev a a lu ikyua a gar u Gorkiy, ken Russia la, ér a eren tom u sha ican. Hegen mba yer gar ne ér Nizhniy Novgorod. Yange i kaa a na ér a dughun ikyon, shi a er nahan shighe u wuhe u ker kpishi je kpaa. Nahan i doon un iyol ga, kpa ken inyom i 1956 la i pase un, maa kôr gbenda yemen ken Tulun.

M ZA LU ICA A KWASE WAM MAN ÔNOV AV

Anmgbian ugen ken Tulun yange kaan a mo ér anmgbian u kwase ugen ngu hiden yô, m za hen tashan u ubôôsu sha ikyekye m za kegh un gbenda shi m wase un ikyav. Shighe u m zua ishigh a Maria la, kwagh na doom her ave ave je. Yange m nôngo kwagh kpishi cii ve, va hingir u soon kwagh wam ye. Maa ken inyom i 1957 la, se er ivese. Inyom i môm i kar yô, se mar wan wase u kwase Irina. Er se mar Irina saan mo iyol nahan kpa, ngôôr ga tsô msaanyol la cii bee. Ken inyom i 1959 la, i kôrom sha ci u m lu gberen ityakerada i pasen Bibilo yum. Yange i za wuhem m lu ken purusu mo tswen iwer ataratar. Nahan m eren msen hanma shighe shi m waan atsam a Tartor shi m henen er a va pasem ve me pasen kwagh yô, maa kwagh ne wasem m za hemen u lun saan saan hen shighe ne.

Shighe u m lu ken afo a mbakwarev, ken inyom i 1962 la

Shighe u m lu ken purusu ve, ordasenda ugen lu va tôvon mo la, a ngor a mo, a kaa ér: “Ica a gba ga tsô, se bee a ven cii ken tar ne kera!” Kpa m gema m kaa a na mer, “Yesu kaa ér loho u dedoo u Tartor ne yô, a pase u hen akuraior cii, nahan or môm u yangen u ngu ga.” Maa ordasenda la ker ayom agen sha u una nôngo a meem m nyiman jighjigh wam yô, er m ter sha mhii u kwaghôron wam ne nahan. Er i tam mciem iyol shi i meem, kpa gba sha mi ga yô, i kurem ijir ér m za purusu m za er tom u sha ican, ken afo a mbakwarev a a lu ikyua a gar u Saransk la. Shighe u m lu sha gbenda u yemen hen afo ne la, i kaam ér i mar Olga, wan wase u kwase u sha uhar la. Er kwase wam man ônov av mba kasev ve lu ica a mo nahan kpa, m zua a ishimasurun sha u fan mer mo vea Maria se za hemen u civir Yehova sha mimi.

Maria vea ônov asev mba kasev, Olga man Irina, ken inyom i 1965 la

Maria yange a zam inya kwa môm ken inyom, shin er i tôô un ayange 12 u moughon hen Tulun sha igirgidogo van hen afo a mbakwarev a m lu her la, hiden yemen nahan kpaa. Hanma inyom yô, a vam a buutu u he u wan shin angahar, u yange a yer ukôpi mba Iyoukura mba i sember gberen la, shimi yô. Inyom igen la, Maria vam inya sha gbenda u hemban doon mo cii, sha ci u yange va vea ônov asev mba kasev mba uhar mba kiriki mbara. Yange doom u nengen a ve shi lun vea ve kpen kpen!

AJIIR A HE MAN MBAMTAVER MBA HEV

Ken inyom i 1966 la, i pasem ken afo a mbakwarev la, maa se unyiin cii se mough se yem hen gar u Armavir,  u lu ikyua a Zegemnger u il la. Se mba yemen hen Armavir yô, se za mar ônov asev mba nomso mbara, ka Yaroslav man Pavel je la.

Ica i gbe ga yô, udasenda hii u va nyôron hen ya wase sha agee, keren ityakerada yase i pasen Bibilo la. Yange ve ker hanma ijiir cii, kua ape i ver kwaghyan u ibua la je kpaa. Kwagen la, udasenda mban ker ityakerada je kume iusa shi akondo a ve hua la lu ihyundu tseegh. Nahan kunya kôr Maria a ve sha ci u ve lu dondon wada u i na ve tseegh tsô. Yange haa ve zar u atamaikyon, shi va ve a brôôshi u ovur ihyundu sha akondo man gbande u mnger kua utaor. Orvesen u udasenda mbara va ve ken masejime yô, udasenda mbara ôr un er Maria a er a ve doo doo yô. Mba ngur yemen yô, orvesen u udasenda mbara se wese wese, maa er se uwegh ér saa shighe ugen. Yange doo se u nengen er ka sea nôngo sea “hemba kwaghbo sha kwagh u dedoo” ve, kwagh u injaa a due ker yô.—Rom. 12:21.

Er udasenda lu nyôron hen ya wase sha agee hanma shighe nahan kpa, se za hemen u pasen kwagh hen Armavir. Shi yange se wase annongo u mbapasenkwagh ugen hen angeri u Kurganinsk, u lu ikyua a Armavir la, seer taver ken jijingi. Nyian ka i saan mo iyol kpishi er Armavir a lu a atôônanongo ataratar, Kurganinsk di a lu a mi anyiin yô.

Ken anyom a m lu vea kwase wam la cii, ashighe agen se civir Yehova er gba u ma se civir un la ga. Kpa se wuese Yehova kpishi er yange er tom a anmgbianev mba jighjigh sha u kôôm se shi taver se ishima ken jijingi yô. (Ps. 130:3) Shi yange se tagher a ikyaren i vesen er se lu civir Aôndo vea udasenda mba ve nyôr ken atôônanongo u va gban mker, kpa se fa cuku ga la yô. Udasenda mban tese gbashima shi ve lu eren tom u pasen kwagh la kpoghuloo kpaa. Ve mbagenev je yô, i na ve ityom ken nongo wase je kpaa. Nahan kpa, shighe kar yô, se fa ior mba ve lu jighilii yô.

Ken inyom i 1978 la, Maria shi wa iyav, shighe u lu anyom 45 la. Er angev mbu shimav lu zan un iyol kpoghuloo yô, cier mbatwerev iyol ér aluer a mar yô, alaghga una kpe, nahan ve ôr a na ér a vihi iyav mbu shon sha apera. Kpa Maria venda. Sha nahan yô, ape una kar ken iyouci la cii, mbatwerev mbagenev ve kar a na ityô. Ve lu nôngon ér vea kuma un anula, a mar kôugh. Er Maria soo u kuran wan u ken uya la yô, a yevese a due ken Iyouci la kera.

Shi udasenda va kaa ér se due ken gar la kera. Maa se mough se yem hen angar ugen, ikyua a gar u Tallin ken tar u Estonia, u ngise u lu ken USSR la. Shighe u se lu hen Tallin la, Maria mar wan u nomso, Vitaly, lu gbang gbang, shi kwagh môm er Maria er mbatwerev mbara kaa la ga.

Shighe kar yô, se mough ken Estonia se yem hen ijiir i i yer ér Nezlobnaya la, ken Russia. Yange se pasen kwagh sha kwaghfan hen ugeri mba kiriki mba ve kase Nezlobnaya, ape ior moughon hanma ijiir cii ken Russia va maan ahumbe her la. Yange ve za her sha u za keren mkpeyol, kpa mbagenev vea hiden a yemen yô, ve lu a ishimaverenkeghen i uma u tsôron!

SE TESE MBAYEV ASEV SER VE SOO YEHOVA

Yange se nôngo se tese ônov asev mba nomso man mba kasev ser ve soo Yehova shi i sar ve u eren un tom. Ashighe kpishi se lôhô anmgbianev mba mbayev asev vea fatyô u dondon ikyav ve i dedoo la yô hen ya wase. Orgen u hemban van hen ya wase yô, lu anngôm Grigory u er tom u ortamen u zenden sha, hii ken inyom i 1970 zan zan inyom i 1995 la yô. Yange una va se inya yô, i saan tsombor wase cii iyol, sha ci u lu or u sar sar shi eren asenge kpishi. Sea lu a mbavannya yô, ashighe  kpishi, se er anumbe a ken Bibilo, nahan mbayev asev vese soo kwagh u akaa a a er, i nger ken Bibilo la.

Ônov av mba nomso vea kasev vev.

Hii ken imese yem ken iyan, mba ve lu ken ijime la: Yaroslav man Pavel kua Vitaly

Mba ve lu ken ishi la: Alyona man Raya kua Svetlana

Ken inyom i 1987 la, wan wase u nomso, Yaroslav, mough yem ken gar u Riga ken tar u Latvia, ape za hemba zuan a ian i pasen kwagh gbar gbar la. Kpa va vende u nyôron shoja yô, i kaa ér a za purusu inyom i môm man tiôn, nahan i wuhe un ken upurusu kposo kposo kuma utaankarunyiin. Akaa yange erem ken purusu, a m ôr un la, wase un u wan ishima. Shighe kar yô, hii u eren tom pania. Ken inyom i 1990 la, wan wase Pavel, u lu anyom 19 la, soo u za pasen kwagh ken icile i Sakhalin, ken tar u Japan. Sha hiihii la, se soo ser a za ga, sha ci u ken icile la jimin cii, mbapasenkwagh lu iorov 20 tseegh, shi mough ape se lu la yem hen icile la, hemba ukilomita 9,000. Kpa ken masejime yô, se lumun ser a za, man lu kwagh u dedoo je se tsua ye. Lu kwagh u dedoo sha ci u ior mba ken icile la lumun loho u Tartor la. Ken atô u anyom kpuaa tseegh, atôônanongo lu her kuma anigheni. Pavel yange pase kwagh hen Sakhalin zan zan inyom i 1995 la. Hen shighe ne, lu Vitaly, anmasetyô wase la tseegh mase shin vea vese hen ya ye. Hii shighe u lu iyev la je, soo Bibilo i ôron. Va kom anyom 14 yô, hii pania u eren, nahan m er pania vea na kuma anyom ahar. Lu shighe u doon tsung. Vitaly va kom anyom 19 yô, undu se, yem lu za eren tom u ikpur pania.

Ken inyom i 1952 la, ordasenda ugen kaa a Maria ér: “Nyiman jighjigh wou, gayô u za purusu anyom pue. Shighe u u va due la, u bee iyol shi u lu tswen.” Kpa kwagh va lu nahan ga. Se nenge a dooshima u Yehova Aôndo u been mayange ga la, kua u mbayev asev man mbagenev kpishi mba se zough a ian i wasen ve u fan mimi la. Yange saan mo vea Maria iyol kpishi u zan mbayev asev inya, sha ajiir kposo kposo a ve lu eren Yehova tom la. Shi se nenge a iwuese i ior mba mbayev asev wase ve ve hen kwagh u Yehova la kpaa.

SE MBA A IWUESE SHA ERDOO U YEHOVA LA

Ken inyom i 1991 la, tindi na Mbashiada mba Yehova ian i eren tom ve u civir Yehova la. Kwagh ne na yô, se hide se hii u eren tom u pasen kwagh la kpoghuloo. Tiônnongo wase yange yam bôôsu je kpaa, sha er se fatyô u nyôron za pasen kwagh hen ugeri man angarev mba ve kase tiônnongo wase la hanma kasua yô.

Mo vea kwase wam ken inyom i 2011 la

Doom kpishi er Yaroslav vea kwase na Alyona, man Pavel vea kwase na Raya, ve lu eren tom shin Betel, shi Vitaly vea kwase na Svetlana, ve lu eren tom u sôron atôônanongo yô. Wan wase u kwase u vesen, Irina, vea tsombor na mba ken tar u Jamani. Nom na Vladimir vea ônov vev mba nomso mba utar mbara cii, ka mbatamen. Wan wase u kwase Olga ngu ken Estonia, shi yilan mo hanma shighe sha telefon. Kwagh ka a er i vihi yô, kwase wam u doon mo ishima Maria, yange kpe ken inyom i 2014 la. M ngu keghen shighe u a va nder un shin ku la! Hegen m ngu ken gar u Belgorod, nahan anmgbianev mba hen gar ne mba suen mo kpishi.

Anyom kpishi a m er Yehova tom ne, wasem u fan mer, saa se ya ican keng ve se za hemen u civir Yehova sha mimi ye, kpa bemshima u Yehova ka a na se la, ka kwagh u a doo a hembe hanma kwagh ugen cii yô. Averen a mo vea Maria se zough a mi sha u zan hemen u tilen dông la, hemba kwagh u yange m ver ishima la yem ica je. Cii man USSR va gba ken inyom i 1991 la yô, mbapasenkwagh lu ker, hemba iorov 40,000 nahan tseegh. Nyian ne, mbapasenkwagh mba ve lu ken ityar i ngise i zom cii i lu tar u USSR la, hemba iorov 400,000! Hegen m ngu anyom 83, kpa m ngu eren tom u ortamen her. Yehova suem, nahan m zua a agee a wan ishima. Sha mimi yô, Yehova haam iveren mgbeghaa.—Ps. 13:5, 6.