Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Agusutu 2017

Er Se Haa Orhe Iyol shi Se Za Hemen u Lun a Mi Yô

Er Se Haa Orhe Iyol shi Se Za Hemen u Lun a Mi Yô

“Haa orhe iyol.”—KOL. 3:10.

ATSAM: 43, 106

1, 2. (a) Se fatyô u haan orhe iyol sha ci u nyi? (b) Ka aeren a orhe a nyi i nger ken Mbakolose 3:10-14 laa?

ISHEMBER i “orhe” la due kwa har ken Bibilo. (Ef. 4:24; Kol. 3:10) Ngi ôron kwagh u ieren i i “gbe [i] sha inja i Aôndo” yô. Se fatyô u haan imba orhe ne iyol. Sha ci u nyi? Sha ci u Yehova gba uumace sha ibeen na, nahan yô, se fatyô u lun a aeren a na a doon tsung la.—Gen. 1:26, 27; Ef. 5:1.

2 Er se ye dyako u myen hen mbamaren asev mba hiihii mbara yô, ashighe agen ka se lu a asaren a shami ga. Shi alaghga gbenda u i eren kwagh hen ijiir i se lu her la kpa bende a vese tsung. Nahan kpa, sha iwasen i mhôônom ma Yehova yô, se fatyô u hingir imba or u a soo ér se lu la. Se lu timen sha aeren kposo kposo a orhe, a jijingi mgbegha apostoli Paulu nger kwagh u a la, sha er se taver ishima i se kange ser se lu a aeren shon la yô. (Ôr Mbakolose 3:10-14.) Shi se lu timen sha gbenda u se fatyô u tesen aeren ne ken kwaghpasen yô.

“NE CII NE MBA MÔM”

3. Ka ieren i nyi ka i tese ér or haa orhe iyolo?

3 Paulu yange taver se ishima ér se haa orhe iyol been kera yô, a za  hemen u pasen er ieren i sangen a sange ior ga la, i lu môm ken aeren a orhe, i i doo tsung yô. A kaa ér: “Or u Grika man or u Yuda kera ngu ga, shin icôngo man ipyusu kpaa ga, ortyôtyev shin Sekuti shin kpan man wan kpaa ga.” * Aluer kwavyolough wase shin tar wase kaha, gayô se mba a kwagh ave, shin se mba atsanaior kpa, gba u se de ser mpav a lu hen atô wase ken tiônnongo ga sha ci u nyi? Sha ci u mbadondon Kristu mba mimi mbara ‘cii mba môm’.—Kol. 3:11; Gal. 3:28.

4. (a) Gba u mbacivir Yehova vea eren a mbagenev nena? (b) Ka mlu u nyi nahan una fatyô u vihin mzough u Mbakristu laa?

4 Ior mba ve hee orhe iyol mbara ka ve eren kwagh a mba ve civir Aôndo a ve imôngo la man mba ken tar cii sha icivir, ka vea lu a kwagh ave shin vea lu atsanaior, gayô kwavyolough ve ua kaha je kpaa. (Rom. 2:11) Ken ityar igen yô, kwagh ne una fatyô u taver ior mbagenev u eren. Ikyav i tesen yô, Mbashiada mbagenev kpishi mba shin tar u South Afrika mba sha ajiir a yange i ver sha ci u mba ve lu kwavyolough môm ve lu her la her, inja na yô, ve mbagenev mba hen ajiir a yange i ver sha ci u abuter la, mbagenev di mba ape yange i ver ior il la shin ape yange i ver abuter man ior il imôngo la. Sha nahan yô, ken uwer u Oktoba 2013 la, Mbahemenev mba Shin Itine sôr ian i doon tsung ver sha u wasen anmgbianev mbara u ‘bughun ishima’ seer fan mbagenev. (2 Kor. 6:13) Yange i er kwagh ne nena?

5, 6. (a) Yange i er nyi ken tar ugen sha u seer taver mzough u a lu hen atô u ior mba Aôndo laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Man ka nyi i dugh kere?

5 Yange i sôr ian i ver sha u atôônanongo ahar a a eren mbamkombo ken ijô kposo kposo shin a a lu a ior mba kwavyolough ve u kaha la, vea zuan imôngo sha iyange i sati gayô lahadi yô. Anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken atôônanongo ne yange ve zaan mbamkombo shi ve duen kwaghpasen imôngo shi ve teman imôngo, ve eren a ayol a ve doo doo. Atôônanongo uderi imôngo yange er kwagh ne, nahan anmgbianev nger akaa a dedoo sha kwagh ne, tindi afishi a branci a mi. Mba ve lu Mbashiada ga la je kpa, nger akaa a dedoo tindi a mi. Ikyav i tesen yô, kwagh ne mgbegha pastô ugen nger ér: “Mo m ngu Orshiada ga, kpa me kaa mer gbenda u ne kohol imôngo ne pasen kwagh la doo tsung shi kwavyolough wen ka ua kaha kpa ne eren kwagh ken mzough.” Kwagh ne yange bende a Mbashiada nena?

6 Sha hiihii la, yange i cier anmgbian u kwase Noma u a lamen zwa Xhosa la iyol kpishi, u lôhôn anmgbianev mba ve lu abuter, mba ve lu ken tiônnongo u eren mkombo ken zwa Buter la hen ya na, u lu akuma akuma la. Kpa yange dugh kwaghpasen vea Mbashiada mba ve lu abuter la, shi za tem imôngo vea ve hen uya vev, mba eren a na doo doo yô, maa kaa ér: “Mba ior er se nahan!” Nahan ka va kom shighe u tiônnongo na u eren mkombo ken zwa Xhosa la, una tese tiônnongo u eren mkombo ken zwa buter la erdoo yô, Noma kpa yôr iwer, maa lôhô mbavannya mbagenev hen ya na. Môm ken ior mban yô, lu ortamen ugen u lu orbuter yô. Noma kaa ér: “Yange kpiligh mo iyol u nengen er orbuter la kegh iyol u teman sha kujila yô.” Kwagh u i lu eren ne na yô, anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi zua a azende a he shi ve kange ishima u zan hemen u seer bughun ishima ve sha u fan mbagenev.

‘MHÔÔNOM MA KÔRON MAN IEREN I DEDOO’

7. Gba u mhôônom ma a za hemen u kôron se a mbagenev sha ci u nyi?

7 Er se lu ken tar u Satan ne her yô, se za hemen u tagher a atsan. Se mba nôngon a uicôronmbauangev shin mbamtev mba sha ican shin uaahe shin iferkwagh i i ne akaa a saa se la, shin mbamtaver mbagenev. Gba u mhôônom ma a kôron se a mbagenev sha mimi ve se fatyô u suen ayol a ase ken ican yase shin mtaver wase ne ye. Aluer se mba zungwen mbagenev mhôônom yô, kwagh ne una mgbegha se  se lu sar sar a ve shin se tesen ve erdoo sha igbenda kposo kposo. (Ef. 4:32) Aeren a orhe ne aa wase se u kaven Aôndo shi surun mbagenev asema.—2 Kor. 1:3, 4.

8. Aluer mhôônom ma kôron se a mba ken tiônnongo cii shi se mba tesen ve erdoo yô, ka nyi i dedoo ia fatyô u duen kere? Tese ikyav.

8 Se seer tesen mba ken tiônnongo wase mba ve dugh ken ityar igen shin ve lu a kwagh ave kpishi ga la erdoo nena? Gba u se kôr ijende a ambaaior la, shi se wase ve ve nenge er ve kpa ve gbe kwagh ken tiônnongo yô. (1 Kor. 12:22, 25) Nenge ase kwagh u er orgen, u i yer un ér Dannykarl, u yange mough ken tar u Philippines yem ken tar u Japan la. Yange i eren kwagh a na hen ijiirtom na doo doo, er mbatomov mba ve lu marnya u tar u Japan la nahan ga. Maa iyange igen yô, za mkombo u Mbashiada mba Yehova ugen. Dannykarl kaa ér: “Mba ve hemba iyenge hen mkombo la yô, lu ior i tar u Japan, nahan cii kpa, ve ngohol mo kundu kundu, inja er mba azende am a se kera nenge ga ica i gbe nahan.” Ve za hemen u tesen un erdoo sha igbenda kposo kposo, nahan kwagh ne wase un u vesen ken jijingi. Shighe kar yô, i er un batisema, nahan hegen ngu eren tom u ortamen. Doo mbatamen mbagenev kpishi er Dannykarl vea kwase na Jennifer ve lu ken tiônnongo vea ve yô. Mbatamen mbara ôr kwagh ve kaa ér: “Er ve lu upania yô, mba eren akaa ken uma akuma akuma, nahan ve ver ikyav i dedoo i sha gbaa u vanden keren Tartor la.”—Luka 12:31.

9, 10. Pase averen a se fatyô u zuan a mi sha u tesen mhôônom ma zungwen ken kwaghpasen yô.

9 Ka sea pasen mbagenev loho u Tartor la yô, se zua a ian i injaa i eren “akaa a doon a ior cii.” (Gal. 6:10) Mbashiada mba mhôônom ma ker ve a ior mba ve mough ken ityar igen ve ve ken ityar ve la, ka ve nôngo kpoghuloo ve hen zwa u he sha er vea wase ambaaior la yô. (1 Kor. 9:23) Akaainjaa ka a due ken iniôngon ve ne kpen kpen. Ikyav i tesen yô, anmgbian u kwase Tiffany, u a lu pania shi a lu marnya u tar u Australia la, yange hen zwa Swahili sha er una wase tiônnongo ugen hen geri u Brisbane, u a eren mbamkombo ken zwa Swahili la yô. Er yange lu Tiffany ican kpishi u henen zwa la nahan kpa, kwagh ne na yô, uma na doo je gande. A kaa ér: “Aluer u soo wer i saan we iyol u eren tom u pasen kwagh la yô, za kohol tiônnongo u a eren mbamkombo ken zwa ugen yô. Ka inja er u fa ior mba hen ijiir igen, a u we zan hen ijiir ve shio nahan. Ka u fa er mzough wase u anmgbianev u sha tar cii la, a eren kwagh yô, nahan u nenge iyol you er mzough ne a lu ivande i kpilighyol yô.”

Ka nyi ka i mgbegha Mbakristu ve ve wase ushirmbaiorovo? (Nenge ikyumhiange i sha 10 la)

10 Shi nenge ase kwagh u tsombor ugen ken Japan ne. Wankwase u hen tsombor la, u i yer un ér Sakiko yô, kaa ér: “Ken kwavanyom u 1990 la, ashighe kpishi sea due kwaghpasen yô, se zua a ior mba ve lu marnya u tar u Brazil yô. Yange sea ôr ve avur a Bibilo er Mpase 21:3, 4 gayô Pasalmi 37:10, 11, 29 nahan, ken Bibilo i ken zwa ve u Portuguese la yô, ve kegh ato shi  ashighe agen ve haa mliam ashe je kpaa.” Sha nahan yô, tsombor ne za hemen u tesen ior i tar u Brazil ne mhôônom. Sakiko kaa ér: “Yange se mba nengen er ijen i ken jijingi kôr ve yô, tsombor wase hii u henen zwa Portuguese.” Shighe kar yô, tsombor ne na i bugh tiônnongo ugen u a eren mbamkombo ken zwa Portuguese yô. Ken anyom a karen ne, tsombor ne wase ior mba ken ityar igen kpishi ve hingir mbacivir Yehova. Sakiko shi kaa ér: “Yange se nôngo kwagh kpishi ve se hen zwa Portuguese ye, kpa averen a se zough a mi la, hemba iniôngon yase la ica je. Nahan se sugh Yehova kpishi.”—Ôr Aerenakaa 10:34, 35.

‘HAA NEN IYOLGENGESE GA IYOL’

11, 12. (a) Ka hange hange u se lu a mnenge u vough sha kwagh u haan orhe iyol la sha ci u nyi? (b) Ka nyi ia wase se ve se za hemen u palegh iyolgengese?

11 Gba kpee u awashima wase u haan orhe iyol yô, a lu sha u van Yehova a icivir, a lu sha u ior ve wuese se ga. Umbur wer ortyom ugen u lu vough la je kpa, yange er isholibo sha ci u de iyolgengese nyôr ken a na. (Nenge Esekiel 28:17) Hide uumace mba ve yen ne je yô, a hemba taver ve cii u palegh iyolgengese man ihyagh i shami ga la! Er i lu nahan cii kpa, se fatyô u haan iyolgengese ga iyol. Kpa ka nyi ia wase se u eren kwagh ne?

12 Aluer se soo u gengese iyol ga yô, gba u se ver shighe u se gbidyen kwar sha kwagh u se er ken Mkaanem ma Aôndo la hanma iyange. (Dut. 17:18-20) Jighilii yô, doo u se gbidyen kwar sha atesen a Yesu la, kua ikyav na i doon tsung i gengese iyol ga, i a ver se la. (Mat. 20:28) Yesu yange ôô mbaapostoli nav angahar je kpaa. (Yoh. 13:12-17) Shi gba u se sônon Aôndo a ishima i môm ser, a na se icighan jijingi na, sha u a wase se u nôngon ityav a ieren i nengen ser se hemba mbagenev la.—Gal. 6:3, 4; Fil. 2:3.

13. Aluer se mba gengese iyol ga yô, se zua a averen a nyi?

13 Ôr Anzaakaa 22:4. Gba u mbacivir Aôndo sha mimi cii vea gengese iyol ga, sha er vea zua a averen a doon kpishi yô. Aluer se mba hiden a iyol ijime yô, se na bem man mzough vea seer lun ken tiônnongo. Shi aluer se mba hiden a iyol ijime seer a seer yô, se fatyô u ngohol mlumun u sha mhôôn u Aôndo la. Apostoli Peteru kaa ér: “Haa nen ityough ki taver ga [shin iyolgengese ga] iyol, hen ayol a en, gadia Aôndo hendan kwagh a mbagengeseyol, kpa ne mba ve hir ayol a ve ijime la mlumun u sha mhôôn.”—1 Pet. 5:5.

‘HAA NEN ISHIMA I LEGH LEGH MAN ISHIMA I WAN IYOL’

14. Ka an nan ver ikyav i hemban doon cii sha kwagh u lun ishima legh legh shi tesen ishimawan laa?

14 Ken tar u se lu ker ne, ashighe kpishi ka i nenge mba ve lu ishima legh legh man mba ve lu a ishimawan la ér ve taver ga. Kpa mhen la ka u mimi ga cii! Aeren a doon tsung ne due hen Or u hemban shawon cii la. Yehova Aôndo ver ikyav i hemban doon cii sha kwagh u lun ishima legh legh shi tesen ishimawan la. (2 Pet. 3:9) Nenge ase er yange er tom a mbatyomov nav sha u nan mbamlumun sha mbampin mba Aberaham man Loti ve pine un la yô. (Gen. 18:22-33; 19:18-21) Shi Yehova yange wa ishima a ihyembeato i ikyurior i Iserael la hemba anyom 1,500.—Esek. 33:11.

15. Ka ikyav i nyi Yesu yange ver sha kwagh u lun ishima legh legh shi tesen ishimawan laa?

15 Yesu kpa yange lu “ishima legh legh.” (Mat. 11:29) Yange wa ishima a mbamyen mba mbadondon un mbara tsung. Shighe u Yesu lu eren tom na u pasen kwagh shin tar la cii, waan ishima a gbenda u mimi ga, u mbaaduav mba ve lu hendan a na la, lu puun un la. Nahan cii kpa, lu ishima legh legh shi tese ishimawan zan zan i kar wuan un a ityôkyaa shio. Shighe u Yesu lu yan ican tsung sha kon u mtsaha la, er msen hen Ter na ér a de mba ve lu wuan un la a kwaghbo ve, sha ci u Yesu nenge ér “ve fa kwagh u ve lu eren ne ga.” (Luka 23:34) Nenge ikyav i doon tsung i Yesu ver sha  kwagh u lun ishima legh legh shi tesen ishimawan hen shighe u ishima nyian un kpishi shi lu yan ican tsung ne sha wono!—Ôr 1 Peteru 2:21-23

16. Ka sha nyi gbenda jighilii nahan, se fatyô u lun ishima legh legh shi tesen ishimawana?

16 Se fatyô u lun ishima legh legh shi tesen ishimawan nena? Shighe u Paulu nger Mbakristu mbagenev mba ve lu civir Yehova vea na imôngo washika la, a ter gbenda môm u se fatyô u eren kwagh ne yô. A kaa ér: “Waan nen ishima a ayol a en, deen nen ayol a en kwaghbo aluer kwagh á nzughul orgen a orgen yô, er Ter A de ne akaabo nahan, ne kpaa kape eren nen la.” (Kol. 3:13) Sha mimi yô, gba u se lu ishima legh legh shi se waan ishima ve se fatyô u dondon kwaghwan ne ye. Kpa aluer se mba den mbagenev a kwaghbo yô, se na mzough una seer lun ken tiônnongo, shi mayange una bee ga.

17. Ishima i legh legh man ishimawan ka aeren a hange hange sha ci u nyi?

17 Gba u Mbakristu vea haa ishima i legh legh man ishimawan iyol keng keng. Ka kwagh u i gbe u se er keng ve a yima se je la. (Mat. 5:5; Yak. 1:21) Kpa kwagh u hemban cii je yô, aeren ne nga a va Yehova a icivir shi a na se wase mbagenev ve ungwa kwaghwan u Bibilo la.—Gal. 6:1; 2 Tim. 2:24, 25.

“HAA NEN DOOSHIMA IYOL”

18. Dooshima gba zua vea ieren i sangen a sange ior ga la nena?

18 Aeren a se tim sha mi ne cii, gba zua vea dooshima kpian. Ikyav i tesen yô, orhenen Yakobu yange wa anmgbianev nav kwagh, sha ci u yange ve wa mbainyarev ikyo, kpa atsanaior yô, ve wa ve ikyo ga. Yange tese ér imba ieren la, i nyiman tindi u Aôndo u a kaa ér: “Or u nan we ndor a we, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan” la. Been yô, shi a kaa ér: “Aluer ne sange sha dooshima yô, ka isholibo ne eren ye.” (Yak. 2:8, 9) Kpa dooshima una mgbegha se se palegh u sangen ior sha ci u ve za makeranta shin ve za ga, shin kwavyolough ve kaha, gayô mba a kwagh ave shin mba a mi ga ze la. Sha kpôô yô, gba u se palegh u kaan sha ikpazwa tseegh ser se mba sangen sha dooshima ga la. Gba kpee u se tese sha mimi ser se mba a ieren ne.

19. Ka hange hange u se haa dooshima iyol sha ci u nyi?

19 Heela tseegh ga, dooshima “we ishima” shi “moron iyol kpaa ga.” (1 Kor. 13:4) Sha mimi yô, gba u se lu a ishimawan man erdoo kua iyolgengese ga ve, se fatyô u zan hemen u pasen mbawanndor a vese loho u Tartor la ye. (Mat. 28:19) Shi ka aeren ne ka a na ve i hemba lun se ican ga u eren kwagh bem bem vea anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo cii ye. Ka sea tesen imba dooshima ne yô, ka nyi ka i due kere? Kwagh ne ka a na yô, atôônanongo cii a lu ken mzough, nahan Yehova a zua a icivir shi kwagh ne a urugh mbagenev a va a mi ken nongo wase. Ka nahan ve, Mkaanem ma Aôndo ma kur kwagh u ma pase sha kwagh u orhe la, sha mkaanem ma mimi, ma doon tsung man ye, ér: “Kwagh u a hembe cii yô, haa nen dooshima iyol, ka kwagh u maghen mlu u vough je la.”—Kol. 3:14.

“HINGIR NEN HEGH”

20. (a) Ka mbampin mba nyi i gbe u hanma wase nana pine iyol i nana, man ka sha ci u nyi? (b) Ka shighe u nyi se lu veren ashe a mini?

20 Gba u hanma wase nana pine iyol i nan ér, ‘Me fatyô u seer eren nyi sha u me dugh tseor la kera, shi me za hemen u palegh unu?’ Gba u se sôn Aôndo ishima i môm ser a wase se, shi se nôngo kpoghuloo se hemba nyityô ieren shin inja i ia yange se u yan dyako u Tartor u Aôndo la cii. (Gal. 5:19-21) Shi gba u hanma wase nana pine iyol i nan ér, ‘M ngu hingir hegh ken jijingi u mhen wam’ la kpa? (Ef. 4:23, 24) Kwagh u haan orhe iyol shi zan hemen u lun a mi la, ka kwagh u i gbe u Mbakristu cii vea er zan zan vea kar hingir vough yô. Shighe u hanma or u se fe nan la cii nana haa orhe iyol zan zan nana hingir vough la, nenge imba er uma una doo sha wono!

^ par. 3 Sha ayange a i ngeren Bibilo la, i nengen Mbasekuti ér ka ior mba ve bugh ashe ga yô.