Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Agusutu 2017

Er Se Dugh Tseor la Kera shi Se Palegh Un Yô

Er Se Dugh Tseor la Kera shi Se Palegh Un Yô

“Dugh tseor kua aeren a na la kera.”—KOL. 3:9.

ATSAM: 83, 129

1, 2. Ka nyi ior ve er sha kwagh u Mbashiada mba Yehova?

IOR kpishi ôr kwagh u mbacivir Yehova ér ve due kposo sha aeren a ve a doon tsung la. Ikyav i tesen yô, orngeren ityakerada Anton Gill ôr kwagh u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken tar u Jamani sha shighe u Mbanazi la, kaa ér: “Mbashiada mba Yehova yange ve lu ior mba Mbanazi hemba kôron ve ihyom cii yô. . . . Sha nahan yô, ken inyom i 1939 la, i wuhe ve ken [afo a mbakwarev] kuma iorov 6,000.” Orngeren ityakerada la shi kaa ér, er i lu tôvon Mbashiada a ican kpoghuloo nahan kpa, ve wa ishima shi ve tese ér ve “mba ior mba a fatyô u nan ve jighjigh yô, shi er i lu kighir ve nahan kpa, ve lu ving,” shi ve “za hemen u civir Aôndo sha mimi her shi eren kwagh ken mzough.”

2 Semberee ne, ior mbagenev shin tar u South Africa kpa nenge a aeren a doon tsung a ior mba Aôndo la. Sha shighe ugen la, i naan Mbashiada mba ve lu abuter la vea Mbashiada mba ve lu ior il shin tar u South Africa la, ian i zuan eren kwagh imôngo gbar gbar ga. Nahan cii kpa, sha iyange i Lahadi, Disemba 18, 2011 la, kwagh u kpiligh iyol er. Anmgbianev asev mba shin South Africa mban, man mba ken ityar igen i wan ndor a South Africa, mba hemban iorov 78,000 nahan, kohol imôngo hen agirigi u anumbegh u hemban kehen cii ken gar u Johannesburg la, sha u eren mkohol ugen u doon tsung u  taver ve asema ken jijingi yô. Môm ken umanija mba nengen sha agirigi la, ngur ôron kwagh u mba ve za mkohol ne yô, a kaa ér: “I gbe je m ngu a vande nengen a ikpelaior i er kwagh sha inja hen agirigi ne, er ne Mbashiada nahan ga. Ne cii ne wuha iyol tsembelee. Shi ne ese agirigi ne kpa wanger sha ashe wang. Kpa kwagh u hemban cii je yô, ne abuter man ior il cii, mpav ngu hen atô wen ga.”

3. Ka nyi i ne ve mzough wase u anmgbianev u sha tar cii la a dugh kposo?

3 Mkaanem ma mba ve lu Mbashiada ga ve er sha Mbashiada la, tese ér mimi je mzough wase u anmgbianev u sha tar cii la due kposo. (1 Pet. 5:9) Kpa ka nyi i ne ve kwagh wase a kaha a hanma nongo ugen ciilii? Sha iwasen i Mkaanem ma Aôndo man icighan jijingi na yô, ka se nôngo kpoghuloo se “dugh tseor” la ken a vese kera. Ka sea dughun un kera yô, se gema se “haa orhe iyol.”—Kol. 3:9, 10.

4. Se lu timen sha nyi ken ngeren nee, man ka sha ci u nyi?

4 Ka sea dughun tseor ken a vese kera yô, i gba u shi se palegh un. Ken ngeren ne, se lu timen fan er se er ve se fatyô u dughun tseor la ken a vese kera yô, man er i hii ve i gbe u se er nahan fese la, kua er i hii ve aeren a bo a a ya tor ken or nan nan kpa, nana fatyô u den a yô. Shi se lu timen fan kwagh u mba ve tse ken mimi anyom kpishi la, vea fatyô u eren sha er vea palegh tseor la yô. Gba u se time sha kwagh ne sha ci u nyi? Kwagh er vihi yô, mbagenev mba ngise ve civir Yehova yô, de u kuran, nahan ve hide ve dondo igbenda ve i tse la. Sha nahan yô, gba u se cii se ungwa kwaghwan ne, ér: “Or u nan fe ér nan tile yô, nana̱ ver ishima er nana kera va gba ga yô.”—1 Kor. 10:12.

“WUA” HANMA ISHAREN I EREN “IDYA” CII KEN A WE KERA

5. (a) Tese ikyav er i hii ve i gbe u se dugh tseor la ken a vese kera fese yô. (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Ka aeren a nyi Mbakolose 3:5-9 a kaa ér ka a tse?

5 Aluer u hua ikyondo man i va ile je, alaghga ngi human nahan, u er nena? U er ikyondo i ilen la sha fese je er u fetyô la. Se kpa gba u se er kwagh fese sha u dondon kwaghwan u a kaa ér se dugh aeren a Aôndo a vende la ken a vese kera la. Se soo ser se ungwa kwagh u Paulu yange wa Mbakristu mba sha ayange a na la wang ne, ér: “Dugh nen akaa ne kera.” De se time ase nen sha aeren a bo ahar a Paulu ter kwagh u a la. Aeren shon yô, ka idya man hôngor.—Ôr Mbakolose 3:5-9.

6, 7. (a) Mkaanem ma Paulu mara tese ér gba u se nôngo kwagh kpoghuloo ve se fatyô u dughun tseor la ken a vese kera ye nena? (b) Ka uma u nyi Sakura yange erene, man lu nyi i wase un ve de uma shono?

6 Idya.  Ishember i ken zwa Grika i i gem ér “idya” la i wa u nomsoor yaven a kwase shin kwase yaven a nomsoor u nan vese ga la, kua u nomsoor yaven a nomsoor shin kwase yaven a kwase la cii ker. Paulu yange kaa a Mbakristu mba ve lu civir Aôndo vea na imôngo la ér ve ‘wua alegh’ a ve, inja na yô, ve dugh hanma isharen i i gbe i zough a “idya” cii ken a ve kera. Kwagh u Paulu ôr la tese wang ér gba u or a nôngo kwagh kpoghuloo ve nana fatyô u dughun asaren a bo ken a nan kera ye. Nahan cii kpa, se fatyô u nôngon ityav a asaren a bo hemban a.

7 Nenge ase kwagh u yange er anmgbian u kwase Sakura *, u a lu ken tar u Japan ne. Shighe u lu vesen a vese la, i huan un shi a ure kpishi. Va nyer anyom 15 yô, hii u yaven a ior kposo kposo sha er i de huan un ga yô. Kunya kôr un a iyol na. A pase nahan ér: “Kwagh ne na yô, m vihi iyav sha apera kuma kwa tar.” Shi a kaa ér: “Sha hiihii la, mea eren idya a ior yô, m nengen mer m gba ior kwagh shi m doo ve ishima, nahan vea kuram. Kpa er m za hemen u eren idya la, m lu hemban nengen er vea fatyô u kuran mo ga la cii.” Sakura za hemen u eren uma ne zan zan va kar kuman anyom 23. Maa Mbashiada hii u henen Bibilo a na. Kwagh u Sakura lu henen la doo un, nahan sha iwasen i Yehova yô, fatyô u hemban ishima i i naan un  ibo tsung la, man kunya u u kôron un a iyol na kpishi la, shi de u eren idya kpaa. Hegen Sakura ngu eren pania u keke la, shi ka kera huan un kpaa ga. A kaa ér: “Saan mo iyol kpishi er hanma iyange ka m nenge er m doo Yehova ishima tsung yô.”

ER SE ER VE SE DE HÔNGOR YÔ

8. Ka aeren agen a nyi aa na se kera lu wang sha ishigh ki Aôndo ga?

8 Hôngor. Ishember i ken zwa Grika i i gem ér “hôngor” la i gbanger hemba di u eren idya a nomsoor shin kwase la ica je. Ishember la ka i ôron kwagh u ieren i bo, er taav u man shin u eren asenge a idyaa nahan kpaa. (2 Kor. 7:1; Ef. 5:3, 4) Shi ka i ôron kwagh u hôngor u or ka nan er ken iuv, er u ôron ityakerada i kenden isharen i yaven a or la, shin nengen ufoto mba ijimbagh, mba vea fatyô u nan nomsoor shin kwase eren hôngor u ngirigh ilyeegh ki nan ki yaven a or la nahan.—Kol. 3:5. *

9. Aluer or ngu a “ityoronshima” i ka i na nana lu a yav a nomsoor shin kwase ga ve nan fatyô ga la yô, ka akaabo a nyi aa fatyô u tseren nana?

9 Ior mba ve nengen ufoto mba ijimbagh hanma shighe la ka ve hingir u lun a “ityoronshima” i ka i na vea lu a yav a nomsoor shin kwase ga ve fatyô ga yô. Mbatôvon sha akaa kaa ér, er ikyôhô i man shin mcimbim ma bom ka ma ya tor ken or nahan, kape ieren i nengen ufoto mba ijimbagh la kpa i lu vough je la. Nahan kera kpiligh se iyol er ieren i nengen ufoto mba ijimbagh ne i ve a akaabo ga. Akaabo ne a fatyô u lun kunya u ka u va kôr or a iyol i nan kpishi shin nan faantyô u eren tom hen ijiirtom i nan kpishi ga, shin msaanyol a lu hen tsombor u nan ga, shin nan pav ivese gayô nan wua iyol i nan je kpaa la. Orgen yange hembe ieren na i nengen ufoto mba ijimbagh i i ya tor ken a na la ka kom inyom yô, a ember mhembe na la. Maa a nger ér: “Hegen m hide m ne iyol yam icivir.”

10. Ribeiro yange hemba ieren na i nengen ufoto mba ijimbagh i i ya tor ken a na la nena?

10 Gba u ior kpishi vea nôngo kwagh kpoghuloo ve vea de ieren i nengen ufoto mba ijimbagh la ye. Nahan cii kpa, er kwagh u yange er Ribeiro, u a lu marnya u tar u Brazil la a tese nahan, vea fatyô u nôngon ityav mbin hemban. Ribeiro yange undu ya na shighe u lu anyom pue kar a kar la, nahan shighe kar yô, hii u eren tom hen kômpeni ugen u njuen upipa, hiden eren akaa agen a mi, ape ashe hii u gberen un sha ufoto mba ijimbagh la. A kaa ér: “Tegh tegh maa ufoto mba ijimbagh ya tor ken a mo. Ufoto mba ijimbagh mban ya tor ken a mo tsung je yô, m kera kegh mer kwase ugen u m za nyôr un la a due hen ya ga maa m gba a mi nengen uvidio mba ijimbagh je.” Nahan kpa, iyange igen yô, nenge a tihi u ityakerada igen i gba u a njue i, a hide a er akaa agen a mi yô, maa ashe za gber un sha takerada ugen u u lu a itinekwagh ér Kwaghmyer u Msaanyol hen Tsombor la. Tsô a dugh takerada shon ken tihi la, za ôr u. Kwagh u ôr la, mgbegha un u henen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova, kpa gema tôô shighe gôgônan u hemban ieren na i hôngorough ne. Ken masejime yô, lu nyi i wase unu? A pase ér: “Er m lu eren msen shi henen Bibilo shi gbidyen kwar sha kwagh u m lu henen la yô, iwuese i m lu a mi sha aeren a Aôndo la seer zan zan je yô, dooshima u m lu a mi sha Yehova la taver hemba isharen yam i nengen ufoto mba ijimbagh la.” Tahav mbu Mkaanem ma Aôndo man icighan jijingi na yange wase Ribeiro, dugh tseor la ken a na kera, nahan i er un batisema, shi hegen ngu ortamen ken tiônnongo.

11. Gba u or a er nyi ve nana fatyô u den u nengen ufoto mba ijimbagha?

11 Umbur wer yange gba u Ribeiro una er kwagh a hemba di u henen Bibilo tseegh sha u una hemba ityav mbi lu nôngon la yô. Yange gba u una de loho u Bibilo la ua kôr un ken ishima. Er lu eren msen shi gbidyen kwar sha kwagh u lu henen la yô, dooshima u lu a mi sha  Aôndo la taver hemba isharen na i nengen ufoto mba ijimbagh la. Aluer Yehova doo or ishima kpishi shi nan kôr kwaghbo ihyom tsung yô, ka gbenda u hemban doon cii u ua wase nan nana de u nengen ufoto mba ijimbagh je la.—Ôr Pasalmi 97:10.

DUGH NEN ISHIMA I NYOON MAN ITYUHWANEV KUA AIE KEN AVEN KERA

12. Ka nyi yange i wase Stephen ve de ishimanyoon man ityuhwaneva?

12 Ior mba ve ngôôr nyoon ishima ga yô, ashighe kpishi ka ve tese ishimanyoon ve la sha uityuhwan. Sha mimi yô, imba ieren ne ia fatyô u van a msaanyol hen tsombor ga. Ter ugen ken tar u Australia, u i yer un ér Stephen la, kaa ér: “Yange m ngôôr bumun ga, shi hanma shighe a lu sha akaa a ikyoo ga kpa, ishima i vihim ker i pev. Mo vea kwase wam yange se undu ayol a ase kuma kwa tar, shi se lu nôngon u paven ivaa.” Nahan Mbashiada va hii u henen Bibilo vea or ne man kwase na. Shighe u Stephen hii u dondon kwaghwan u Bibilo la, lu nyi i due kere? A kaa ér: “Fese nahan, mlu wase u hen tsombor la hii u doon. Sha iwasen i Yehova yô, hegen bem ngu ken a mo kpishi shi m hembe eren kwagh kundu kundu cii, kpa ngise la yô, m nyoon ishima tsung, a lu sha ankwagh u cuku je kpa ishima i vihim ker i pev.” Nyian ne, Stephen ngu diakon shi kwase na er pania u keke la anyom imôngo hegen. Mbatamen mba ken tiônnongo u Stephen la kaa ér: “Anmgbian Stephen kera nyoon ishima fele ga, shi a wa hwev ga shi hidi a iyol ijime kpaa.” Ve umbur shighe môm tsô kpa u ve nenge un nyoon ishima ga. Stephen kaa ér ka sha tahav nav un er kwagh ne yee? A kaa ér: “Luun er yange m lumun iwasen i Yehova nam sha u m gema inja vindi vindi la ga yô, ma m fetyô u zuan a averen a injaa ne cuku tsô kpaa ga.”

13. Ka nyi i ne ve ishimanyoon i lu kwaghbo yumu, man Bibilo ta se icin ér nyi?

13 Bibilo ta se icin ér se de ishimanyoon man ityuhwanev kua u zôhôn genger genger nahan, ka sha inja je. (Ef. 4:31) Kwagh ka a er i vihi yô, ashighe kpishi imba ieren ne ka i va a ayôôso. Ior mba ken tar yô, alaghga vea nenge ishimanyoon ér ka kwagh u vough, kpa ishimanyoon i ve Yehova, u a gbe se la a icivir ga. Mbagenev kpishi yange ve de aeren a bo cii ve, ve mase haan orhe la iyol ye.—Ôr Pasalmi 37:8-11.

14. Or u nyoon ishima kpishi, nana fatyô u hingir ishima legh leghe?

14 Nenge ase ikyav i anmgbian Hans, u a lu ortamen ken tiônnongo ugen ken tar u Austria la. Ortamen u wasen mzough u mbatamen tom u ken tiônnongo u Hans la kaa ér: “Hans ka môm ken anmgbianev mba hemban lun inja legh legh cii, mba a doo u u eren kwagh a ve yô.” Kpa Hans yange luun ishima legh legh hanma shighe nahan ga. Shighe u lu anyom pue kar a kar la, hii u man msôrom karen ikyaa inya, nahan kwagh ne na yô, nyoon ishima tsung. Iyange igen yô, ma msôrom kpishi, ishima i lu vihin un ker, maa wua ishiôr na, nahan i ôr un ijir i kure ér a za purusu anyom 20. Sha hiihii la, uma u ken purusu la fatyô u wasen Hans u den ishimanyoon tsung ga. Shighe kar yô, ngô na kaa a ortamen ugen ér a za hen kwagh a wan na u nomso ne ken purusu, nahan Hans hii Bibilo i henen. A kaa ér: “Yange i lum ican kpishi u dughun tseor la ken a mo kera. Avur a Bibilo a yange taver mo ishima yô, lu Yesaia 55:7 ape i kaa ér: ‘Iferor nana̱ undu gbenda u nan’ la, man 1 Mbakorinte 6:11, ape i ôr kwagh u mba yange ve de asorabo a ve, ér: ‘Kape ne mbagenev kpaa ne vande lun la.’ Yehova wasem kure kure anyom kpishi sha ikyev i icighan jijingi na, nahan m hingir u haan or u he iyol.” Yange Hans tse ken purusu ka kom anyom 17 man tiôn yô, i pase un. Hen shighe ne i er un batisema hingir Orkristu. A kaa ér: “Doom kpishi er Yehova a zungum mhôônom kpishi shi a dem a kwaghbo yô.”

15. Ka ieren i nyi ior kpishi ve lu a mini, kpa Bibilo gema ôr nyi sha kwagh u ieren shono?

15 Dugh ityuhwanev sha yô, tseor ugen yô, ka aie u eren. Ikyav i tesen yô, ior kpishi ka ve er aie sha er vea kimbi kpandegh ga shin vea  palegh mtsaha sha asorabo a ve yô. Kpa Yehova yô, ka “Aôndo u mimi.” (Ps. 31:5) Nahan yô, a soo ér “hanma or” u nan civir un cii, “nana̱ ôron kwagh sha mimi a or u nan we ndor a nan yô,” shi nana ‘de eren aie’ ga. (Ef. 4:25; Kol. 3:9) Sha nahan yô, gba kpee u se ôron kwagh sha mimi, aluer alaghga ka u se ôr mimi yô, se hee shin se nyôr ken mtaver je kpaa.—Anz. 6:16-19.

ER VE HEMBA ITYAV MBIRA YÔ

16. Or a fatyô u dughun tseor la ken a nan kera nena?

16 Or a fatyô u dughun aeren a tseor la ken a nan kera sha tahav mbu nan ga. Ior mba se ter kwagh ve ken ngeren ne la cii, ka Sakura man Ribeiro man Stephen kua Hans je la, yange ve nôngo kwagh kpoghuloo ve ve de aeren a ve a bo la ye. Yange lu Mkaanem ma Aôndo man icighan jijingi na er tom ken a ve taveraa ve, ve fatyô u hemban ityav mbira ye. (Luka 11:13; Heb. 4:12) Se kpa aluer se soo ser tahav mbu Aôndo mbu er tom ken a vese yô, gba kpee u se ôron Bibilo hanma iyange shi se gbidyen kwar sha mi shi se eren msen nduuruu, se sônon kwaghfan man tahav mbu dondon kwaghwan u Bibilo. (Yos. 1:8; Ps. 119:97; 1 Tes. 5:17) Shi ka se zua a iwasen ken Mkaanem ma Aôndo man icighan jijingi na shighe u se we agoyol sha mbamkombo mba tiônnongo shi se ze ve yô. (Heb. 10:24, 25) Heela tseegh ga, se soo ser se er tom a igbenda kposo kposo i i lu nan ior mba Aôndo kwaghyan u ken jijingi hegen tar sha won cii la sha inja.—Luka 12:42.

Se fatyô u dughun tseor la ken a vese kera nena? (Nenge ikyumhiange i sha 16 la)

17. Se lu timen sha nyi ken ngeren u dondon nee?

17 Se time sha aeren a bo kpishi a Mbakristu vea fatyô u dughun a ken a ve kera shi palegh a yô. Kpa ka cii kwagh u i gbe u or a er ve Aôndo una lumun nan laa? Ei. Gba kpee u se haa orhe la kpa iyol. Ken ngeren u dondon ne, se lu timen sha avegher kposo kposo a orhe, a i gbe u se haa a iyol gbem sha won, er ikyondo nahan yô.

^ par. 7 Ati agen ken ngeren ne ka ati a ior mbara kpôô kpôô ga.

^ par. 8 Nenge ityough 25 ki takerada u ken zwa Buter u i yer ér Questions Young People Ask—Answers That Work, Volume 1 la.