Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 NGEREN U PASEN KWAGH U UMA U OR

Er Yange M Zua a Msaanyol ken u Nan a Na Kwagh Yô

Er Yange M Zua a Msaanyol ken u Nan a Na Kwagh Yô

SHIGHE u m lu anyom 12 la, m kav er m lu a kwagh u injaa u nan mbagenev yô. Yange m ze mkohol yô, anmgbian ugen pinem aluer m soo u pasen kwagh yô. M kaa mer “een,” shin er m lu a vande pasen kwagh ga nahan kpaa. Se mba za nyer hen haregh u pasen kwagh la yô, a nam antyakeradav mbagen mba ve ôr kwagh u Tartor u Aôndo yô. Tsô a kaa ér: “We pasen ior kwagh vegher godobi la, mo di me pasen vegher ne.” Er cier mo iyol nahan kpa, m hii u pasen kwagh sha uya uya, maa ica i gbe ga yô, kwagh u kpiligh mo iyol er. Yange m na ior antyakeradav mba m lu a mi la cica cii. Sha mimi yô, ior kpishi soo u zuan a kwagh u m lu nan la.

Yange i marem ken inyom i 1923, hen geri u Chatham, ningir u Kent, tar u Ingila, shi m vese ken tar u uma due ior kpishi ishima yô. Ityav mbi Tar Cii Mbi Hiihii mbira fatyô u van a bem sha tar er ior ver ishima la ga. Shi mbamaren av kpa ishima vihi ve a mbahemenev mba adua u Baptist, mba lu inja er ve hemba soon mzehemen ve tseegh la. Shighe u m zurum anyom ataankaranyiin la, ngôm hii u zan hen iyou i Mzough u Mbahenen Bibilo sha Tar Cii, mba ve va tôô iti i Mbashiada mba Yehova la, nyôron “kelase” shin mkombo her la. Anmgbian u kwase ugen her tesen se akaa a a haa sha Bibilo man takerada u i yilan ér, The Harp of God (Adiguve u Aôndo) la. Kwagh u m lu henen la doom kpen kpen.

M HEN KWAGH HEN ANMGBIANEV AV MBA VESEN

Shighe u m lu hian a hia la, i doom u nan ior ishimaverenkeghen ken Mkaanem ma Aôndo kpen kpen. Er ashighe kpishi m due kwaghpasen u sha uya uya la tswen nahan kpa, shi m hen u duen kwaghpasen vea mbagenev kpaa. Ikyav i tesen yô, iyange igen la mo vea anmgbian u nomso ugen u lu vesen a mo yô, se lu hendan ikyekye yemen hen haregh wase u pasen kwagh la, maa se za kar orhemen adua ugen sha gbenda, tsô m kaa mer: “Nenge ivo la.” Anmgbian la maa kaa a mo ér se tile, se mba til yô, a kaa a mo ér se tema sha gungurkon ugen. Tsô a pinem ér: “Ka an nan ne u tahav mbu ôron or ijir wer nan ngu ivo? De se pasen ior loho u dedoo la saan saan, Yehova di a ôron ve ijir.” Shighe u m lu wanye la je, m hen akaa kpishi sha kwagh u nan ior kwagh saan saan la.—Mat. 25:31-33; Aer. 20:35.

Anmgbian u nomso ugen u lu vesen a mo yô tesem ér, cii man se zua a msaanyol u nan a na kwagh la yô, ashighe agen a gba u se lu a ishimawan. Kwase na yange soo kwagh u Mbashiada mba Yehova ga. Shighe ugen la, anmgbian ne lôhôm hen ya na ér m va ya iwer. Ishima yange i vihi kwase na ker kpishi sha ci u anmgbian ne due kwaghpasen yum je yô, tôô akpa a tii i i me ne, lu keren se. Anmgbian la se, maa kura akpa a tii la hide ver ape a vande lun la, a u zôhôn a na shio. Anyom nga kar yô, a zua a injar sha ishimawan na la,  sha ci u kwase na er batisema, nahan hingir môm ken Mbashiada mba Yehova.

Er lu hemban saren mo u nan mbagenev ishimaverenkeghen i sha kwagh u ken hemen la yô, mo vea ngôm se er batisema hen geri u Dover ken uwer u Maaci 1940. Shighe u m lu anyom 16 la, tar u Britain ta ityav sha tar u Jamani ken uwer u Setemba 1939 la. Ken uwer u Jun 1940 la, m tile sha hunda u ya wase, tsô m nenge a ushoja udubu imôngo mba asema vihi ve ker kpishi yô, ve lu karen shin zege mato ugen. Ve lu ushoja mba ve war ityav mbi i nôngo hen geri u Dunkirk yô. Yange m nenge ve lu a ishimaverenkeghen sha kwagh u Tartor u Aôndo la cuku tsô kpaa ga, nahan sarem tsung u pasen ve kwagh u Tartor shon. Inyom shon i ze gighir yô, Jamani hii u tan ubom sha tar u Britain hanma iyange. Hanma tugh yô, m nenge shoja i sha ahumbe i tar u Jamani i purugh i kar hen ijiir yase. Yange a ta ubom mbara yô, ve kar imo kpen kpen, nahan i cier se iyol kpishi. Sev mbua aven yô, se nenge er ubom mbara ve vihi ayou kpishi yô. Kwagh ne na yô, m seer kaven er i lu Tartor la tseegh u lu ishimaverenkeghen yam yô.

M HII TOM U NAN A NA KWAGH LA

Yange i lu ken inyom i 1941 la jighilii, m hii u eren kwagh ken uma u a vem a msaanyol kpishi ne ye. Yange m lu henen tom u varen agirgi vea kômpeni u i yer ér Royal Dockyard u u lu hen geri u Chatham la, lu tom u ior kpishi tômon a tôm yô, sha ci u yange u va ior a inyaregh kpishi. Mbacivir Yehova vande fan kera je ér gba u Mbakristu vea nôngo ityav mbi tar ugen a ugen ga. Ken inyom 1941 la, se kav ser doo u se er tom hen kômpeni u varen ikyav mbi uityaav ga. (Yoh. 18:36) Er kômpeni u dockyard ne lu varen agirgi a uitya a shin mnger yô, maa m de tom her, m yem m za hii u eren tom u pasen kwagh hanma shighe la. Yange m hii tom hen gar u doon ashe tsung u i yer ér Cirencester, u u lu hen agungu a i yer ér Cotswolds la.

Shighe u m kuma anyom 18 la, i kôrom i za wuhe iwer itiankarinyiin sha ci u m venda u nyôron shoja yum. Yange cier mo iyol kpishi shighe u i wuhe hunda purusu, m lu ker mo tswen la. Kpa ica i gbe ga yô, mbakuran purusu kua ior mbagen mba i wuhe ve yô, gba pinen mo kwagh u m er ve i wuhem la, nahan doom u pasen ve kwagh u jighjigh u nan wam la.

Yange mba dughun mo ken purusu kera yô, i kaa a mo ér m kohol Leonard Smith * se pasen kwagh hen ugeri kposo kposo mba ve lu hen eniel wase u Kent la. Hii ken inyom i 1944 la, agirgi a hemban udubu imôngo a i wa ubom shimi, kpa or môm gema lu shin a ga yô, lu senen gban sha Kent, bughur. Cii man agirgi a uitya a Mbanazi a za ta ubom sha London yô, i gba u aa purugh a kar sha Kent. I yilan agirgi a uitya la ér doodlebugs. Yange se shi cian gighir gighir sha ci u ashighe kpishi wea ungwan ingin u girgi una pirin yô, u fa je wer usekônd vea karen kpuaa yô, ia sen a gba shin inya, maa ia bughur. Se henen kwagh a tsombor ugen  u ve lu iorov utaan yô. Ashighe agen se yer shin ityô tebur u iyôugh, u i er sha u yiman ve shighe u iyou ve i yôhôr yô. Shighe kar yô, i er tsombor la cii batisema.

TOM U PASEN LOHO U DEDOO KEN ITYAR IGEN

M ngu yôôn angwe u mkohol u vesen shighe u m hii pania ica lu a gba ga la, ken icile i Ireland (shin inya heen)

Ityav mbi been kera yô, m er pania kuma anyom ahar ken tar u Ireland. Yange se fa er Ireland lu kposo a tar u Ingila ga. Yange se lu zenden sha uya uya pinen ijiir i tsan, kaan ser se mba mbamishen, shi se lu nan ior umagazin asev sha godobi. Nenge imba “ibumekwagh” u se er ken tar u mba Katoliko hemba ingyegh ker la sha wono! Shighe u orgen kaa ér una bula se la, m za yila un ijir hen ordasenda ugen, kpa ordasenda la gema kaa a mo ér: “Ga u nyi, u nenge wer ma a er nena?” Upristi mbara lu a tahav kpishi je, kpa se fa ga. Yange ior a ngohol ityakerada yase yô, ve na i de ve tom, shi sea kôr haya hen ma ya yô, ve za na i zenda se her kera.

Ica i gbe ga yô, se kav ser, aluer se nyôr hen ijiir hegh yô, hemba doon u se za pasen kwagh sha ajiir a pristi u her la a fe se ga yô. Nahan i gba u se yem sha ajiir a a lu ica a ijiir i se tsaan la, se za vande pasen ior kwagh her. Sea been kera yô, se hide se va pase ior mba ve lu ikyua a ijiir yase i tsan la kwagh. Hen geri u Kilkenny di, se henen kwagh a gumor ugen kwa tar ken hanma kasua, shin er mbatoronasema kaa ér vea bula se nahan kpaa. Yange i doom kpishi u tesen ior akaa a mimi a ken Bibilo je yô, m nger apelekeshen mer i za tsaase mo ken tom u mishen ken Makeranta u Henen Bibilo u Watchtower u Gileadi la.

Tso wase u i yilan ér Sibia la, hingir ya wase u se mbamishen, hii ken inyom i 1948 zan zan 1953 la (ken yan)

Se mba ze makeranta la ken kpentar u New York yô, i tsaase se her iwer itian, mba been yô, i tindi se iorov unyiin hen uicile mba kiriki mba ve lu hen Zegemnger u Caribbean la. Ken uwer u Novemba 1948 la, se undu gar u New York City la, se za nyôr zegetso u lihe kuma angahar 59, u i yilan ér Sibia la. Lu hiin yam u nyôron tso je la, nahan saan mo iyol. Anmgbian Gust Maki, u lu môm ken vese la yange fa tso u nahan hundu sen. Yange tese se akaa kpuaa sha kwagh u tso u nahan, er u kenden a ikyondo i tso sha shi hiden a mi shin inya, man er se er tom a anar u wasen or u fan ijiir i nan lu la, kua er se nyôr a tso ken ahumbe kpa, kwagh a zayol ga la nahan. Gust yange naha tso wase ne ken ijeverahumbe i vihin tsung sha kwaghfan kuma ayange 30, zan zan se kar za nyôron ken icile i Bahamas.

“PASE NEN [IMO I YEHOVA] HEN ITYAR I HEN KPE U ZEGEMNGER” SHIN UICILE

Yange se mba pasen kwagh iwer kpuaa hen uicile mba kiriki mba ve lu ken icile i Bahamas la yô, se nyôr tso se yem hen uicile mba i yer ér Leeward man u ucile mba i yer ér Windward la. Uicile mba kiriki mban, hii hen uicile mba Virgin Islands zan zan nyôr hen uicile mba Trinidad, lihe nôngo u kuman ukilomita 800. Ken atô u anyom ataan a se er tom u pasen kwagh la cii, se hemba pasen kwagh hen uicile mba icaa, mba Orshiada môm lu her ga yô. Ashighe agen se fatyô u tindin a ilyoho shin ngohol ilyoho ga je i kuma ukasua imôngo. Kpa yange doo se kpishi er se lu pasen imo i Yehova ken uicile mbara yô!—Yer. 31:10.

Se mbamishen mba se nyôr tso u i yilan ér Sibia la yô lu (hii ken yan yem ken imese): Ron Parkin man Dick Ryde man Gust Maki kua Stanley Carter

Yange sea za zer tso hen kpemnger u ma icile yô, ior mba hen ijiir la ve haa ashe sha a vese, shi ve kohol ape nyôron shi duen shin tso la, sha er vea fa ior mba se lu yô. Mbagenev lu hiin ve u nengen a tso shin orbuter je la. Ior mba ve lu hen uicile mban ne la, lu ior mba ve civir Aôndo shi ve luun sar sar a ior shi ve fa Bibilo kôr inya yô. Ashighe kpishi ve na se ishu ndor man mzembe u kehen atam kua abun. Tso wase u cuku ne lu a ijiir i tsan man i yôron iwer kua i kiren akondo vese ga, kpa se nôngo a mi.

Yange se naha tso se yem sha kpetar se za pase ior kwagh pepe zan zan iyange i kar been. Se kaan a ve ser, ve va ungwa kwaghôron ugen u a har sha Bibilo yô. A va luun aikighe yô, se gbidye imemegh sha u umbur ior ser shighe kuma. Ior yange vea gba senen van yô, i doo u kenger kpen kpen. Amenger a ve a mondo er ka asan nahan, shighe u vea senen sha igyungu yô. Ashighe  agen, ior uderi imôngo ve va, shi ve pine mbampin zan zan tugh mgbigh mgbigh. Yange i doo ve u wan atsam kpen kpen, nahan se gber atsam a Tartor agen, se na ve. Se mba unyiin mban yange se nôngo sha afatyô wase se wa ikyenge i atsam shon, maa ior mbara ve dondo, nahan akenge a ve a zua sha a ase kpian, i doo kpen kpen. Shighe ne lu shighe u saan iyol je gande!

Yange sea henen Bibilo a or sea been kera yô, ior mbagenev mba se hen kwagh a ve la, ve dondo se ijime se za hen tsombor ugen, sha er ve kpa vea za hen kwagh vea tsombor la imôngo yô. Er yange se pase kwagh ukasua kpuaa hen ijiir tseegh nahan kpa, ashighe kpishi se kaa a mba ve hemba lun a isharen i henen Bibilo la ser, ve za hemen u henen kwagh a mbagenev zan zan se kar hiden. Yange doo se kpishi er mbagenev nenge tom u se na ve ne beelee ga yô.

Nyian ne, ior kpishi ka ve za ken ucile mbara sha u za nengen ve, kpa shighe u ken ijime la yô, ior lu ken ajiir la ga. Lu uber man akpe a uifi a lun a waarawa kua atine a avilegh tseegh lu her ye. Yange lu ikye yase u nahan tso tugh, moughon hen icile igen yemen hen igen. Yange sea yemen ken mnger yô, ishu igen i i yer ér Dolphin la, i numben hen kpe tsoo wase, kpa i gema i lu ihyuran i tso wase la tseegh i duen sha, er a lu karen sha mnger la ye. Uwer yange u ta sha ifi la, i kungu segh segh er azurfa nahan, shi i lu er ka gbenda u yemen hen ikighirtar nahan.

Yange se mba pasen kwagh ken uicile mbara, anyom ataan nga kar yô, se nyôr tso se yem hen icile i Puerto Rico la sha er se za yam tso ingin yô. Se mba za nyer yô, m zua a anmgbian u kwase Maxine Boyd, maa kwagh na doom ishima. Maxine doo ashe shi lu eren tom mishen. Hii shighe u lu iyev la je, pasen loho u dedoo sha gbashima. Shighe kar yô, za er tom mishen ken tar u Dominican Republic zan zan gomoti u Mbafada zenda un ken tar la kera, ken inyom i 1950 la. M lu môm ken mba nahan girgimnger igen, nahan i nam laasen u lun hen icile i Puerto Rico la, kpa gema lu uwer môm tseegh. Lu u ica a gba ga tsô, me hide me yem ken uicile mbara, nahan anyom a kar kpuaa cii ve me hide me va ken Puerto Rico ye. Nahan m kaa ken ishima yam mer, ‘Ronald, aluer u soo u vôson wankwase ne yô, gba u u er kwagh fese.’ Ukasua utar mba kar yô, m kaa a anmgbian u kwase ne mer a vôsom, maa un kpa lumun. Ukasua ataratar mba kar yô, se er ivese. Mo vea Maxine se mba eren ivesen cii yô, i kaa a vese ér se er tom mishen hen icile i Puerto Rico la, nahan m kera fatyô u nyôron tso ingin wase u he u se yam la ga.

Ken inyom i 1956 la, se hii u eren tom u zenden sôron atôônanongo la ken Puerto Rico. Anmgbianev mba se lu sôron ve la kpishi gba ican, kpa i doo se tsung u sôron ve. Ikyav i tesen yô, hen angar u Potala Pastillo la, icombor lu her ihiar, i i lu a mbayev kpishi yô. Ashighe kpishi m za tôngo icombor ne imar, ve ungwa. Iyange igen yô, m pine môm ken mbayev mbara, u i yilan un ér Hilda la, aluer a soo u duen kwaghpasen vea vese yô. Tsô a kaa ér: “M soo, kpa me fatyô ga, sha ci u m ngu a akôv a wan ga.” Maa se yam un akôv, nahan a za kwaghpasen vea vese imôngo. Anyom nga kar yô, anmgbian u kwase ugen u sember been Makeranta u Gileadi yô, va nenge a mo man Maxine, shighe u se za ken Betel u hen Brooklyn, ken inyom i 1972 la. Yange lu kohol iyol u yemen ken tar u Ecuador, ape i tindi un ér a za pase kwagh la. Tsô a kaa ér: “Ne kavem ga, shin ne kava? Ka mo m lu wanye u hen Pastillo u yange kaa a ven ér un ngu a akôv a wan ga la ye.” Lu anmgbian u kwase Hilda! Kwagh ne yange doo se je se vaa!

Ken inyom i 1960 la, i kaa a vese ér se za er tom shin Betel u ken Puerto Rico la. Betel ne lu a anyou u taven sha, u lu kpar uhar, u i maa hen haregh u Santurce, ken geri u San Juan yô. Sha hiihii la, mo vea Lennart Johnson se hemban eren tom. Un vea kwase na yange ve lu ior mba hiihii mba ve hingir Mbashiada mba Yehova ken tar u Dominican Republic yô. Lu ken inyom i 1957 la ve yem ken Puerto Rico ye. Shighe kar yô, Maxine gema eren tom u tindin ior a umagazin mba ve kaa ér i tindin ve a mi la, a tindi umagazin mban i hemba dubu môm hanma kasua. Yange i doo un u eren tom ne kpishi sha ci u a henen sha kwagh u ior mba ve lu zuan a kwaghfan u ken jijingi la cii.

Tom u Betel doom sha ci u ka gbenda u nan a na kwagh. Kpa mbamtaver ban ga. Ikyav i tesen yô, shighe u i hii eren mkohol u ityar ityar ken Puerto Rico, ken inyom i 1967 la, tom yange gandem ave. Anmgbian Nathan Knorr, u lu hemen Mbashiada mba Yehova cii hen shighe ne la, va ken Puerto Rico. Yange gba tôôn tsô wener mo m ver kwaghhendan sha ci u mbamishen mba ve va la ga, kpa lu nahan ga. Shighe kar yô, wam kwagh taveraa sha gbaa u sôron akaa veren sha inja la, shi kaa ér mo m na un va ahenge. Yange m soo u gban anyiman vea na ga, kpa m nenge mer a ôrom ijir sha mimi ga, nahan ishima vihim shighe wa karen. Nahan kpa, shighe ugen la,  mo vea Maxine se nenge a anmgbian Knorr, maa kaa a vese ér se va shin iyou na. Se mba ze yô, yôr se iwer.

Shighe u se lu ken Puerto Rico la, se za nenge a tsombor wam ken Ingila kuma acin imôngo. Terem fa mimi hen shighe u mo vea ngôm se fa la ga. Kpa shighe u orvannya u nan kwaghôron u shin Betel nan ve se inya yô, ashighe kpishi ngôm a tar nan ikyagh hen ya wase. Terem yange nenge er mbakuran mba shin Betel mban hiden a iyol ijime, shi ve kaha kposo a mbahemenev mba aduaav mba anyom a karen ken ijime la, ve vihi un ishima ker la. Ken masejime yô, i er un batisema ken inyom i 1962 la, hingir môm ken Mbashiada mba Yehova.

Mo vea Maxine ken Puerto Rico, shighe u se er ivese ica lu a gba ga la, shi mo vea na sha shighe u ivese yase nyôr anyom 50 ken inyom i 2003, ve se er iniongo la

Ken inyom i 2011 la, Maxine, kwase wam u doom ishima tsung ne saa ku. M ngu veren ashe u va nengen a na shighe u a nder un shin mbakpenev la. Ka mea hen sha kwagh ne nahan, i saan mo iyol kpishi! Ken atô u anyom 58 a mo vea Maxine se lu imôngo la, se nenge er ior mba Yehova mba ken Puerto Rico, mba ngise ve kuma er 650 nahan tseegh la, ve vese hegen ve kom iorov 26,000 yô! Maa ken inyom i 2013 la, i magh branci u Puerto Rico la vea branci u tar u Amerika la, nahan i kaa a mo ér m za eren tom hen Wallkill, kpentar u New York. Er m er tom ken icile i Puerto Rico la anyom 60 yô, lum er m hingir marnya nahan, shi lum er m hingir ishôhô i sha kon ugen ken Puerto Rico, i ka a lu aikighe ve, i eren imo ér, ko-kee, ko-kee la nahan. Kpa shighe kuma u me mough me yem ijiir igen.

“KA OR U NAN NE KWAGH SAR SAR LA JE NAN DOO AÔNDO ISHIMA YE”

Doom u eren Aôndo tom shin Betel her. M hemba anyom 90 hegen, shi er m lu orkuran u ken jijingi yô, tom wam ka u taver tsombor u Betel ishima. I va kaa a mo ér m sôr iorov hemba 600, hii shighe u m za ken Wallkill la. Mbagenev mba ka ve va u va nengen a mo la, ka ve soo u ôron mo mbamzeyol vev shin mba hen tsombor ve. Mbagenev ka ve pinem kwagh u vea er ve vea er tom shin Betel doo doo yô. Shi mbagenev mba ve sember eren ivaa yô, ka ve va kaa a mo ér m ôr ve kwagh u vea er ve ivese ve ia doo yô. Mbagenev di i kaa a ve ér ve za pase kwagh, ve ve va hen a mo ye. Ka m kegh ato a hanma or u nan lam a mo cii, shi ka a gba sha mi yô, ashighe kpishi m kaa a ve mer: “‘Ka or u nan ne kwagh sar sar la je nan doo Aôndo ishima ye.’ Nahan i saan we iyol u eren tom wou. Ka Yehova u lu eren un tom ye.”—2 Kor. 9:7.

Aluer u soo wer i saan we iyol shin Betel shin hanma ijiir cii yô, a gba u u ver ishima u fa er i hii ve kwagh u u lu eren la a lu hange hange yô. Hanma kwagh u se lu eren shin Betel cii, ka icighantom. Kwagh la ka a wase “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la u nan anmgbianev tar sha won cii kwaghyan u ken jijingi. (Mat. 24:45) Hanma ijiir i se lu civir Yehova cii, se mba a aan a wuese un. Yô, i doo se u eren hanma kwagh u a kaa ér se er cii, sha ci u “ka or u nan ne kwagh sar sar la je nan doo Aôndo ishima ye.”

^ par. 13 I nger kwagh u uma u Leonard Smith ken Iyoukura i Aipor 15, 2012 la.