Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Agusutu 2016

Anmgbian Johannes Rauthe due kwaghpasen, man alaghga tsô lu ken kwavanyom u 1920 la

 NGEREN U PASEN YIASE YASE

“M Ngu Kohol Sunda sha Ci u Icivir i Yehova”

“M Ngu Kohol Sunda sha Ci u Icivir i Yehova”

IYOUKURA i Setemba 1, 1915 la yange pase kwagh u ityav mbi tar cii mbi hiihii, mbi ityar 30 va hingir u nôngon la, kaa ér: “Ityav mbi ngise uumace nôngo la cii, yina sha ityav mbi vesen mbi mbi lu zan hemen hegen hen Yuropa ne.” Er ayôôso lu za hemen hen shighe ne kpoghuloo yô, Iyoukura la kaa ér: “Tom u [Tartor] pande kpishi je, hemban je yô, ken tar u Jamani man tar u France.”

Er ayôôso lu zan hemen kpoghuloo sha tar cii yô, Mbahenen Bibilo kav tindi u sha kwagh u Orkristu lun paleghaa a tar la vindi vindi ga. Nahan cii kpa, ve kange ishima u pasen loho u dedoo la. Er anmgbian Wilhelm Hildebrandt kpa soo u eren tom u Tartor yô, a kaa ér i naan un ukôpi mba trak u The Bible Students Monthly (Trak u Mbahenen Bibilo U sha Hanma Uwer) la ken zwa French. Yange za ken France u za eren tom pania ga, kpa lu orshoja u tar u Jamani u za ityav ken tar la yô. Or u lu inja er ka orihyom ne, a hua yonofum i shojaa iyol, kpa a gema a pasen loho u bem, nahan mbakaren gbenda mba ken tar u France vea nengen a na yô, i kpiligh ve iyol.

Uwashika mba i gber ken Iyoukura la pase ér, mbagenev ken Mbahenen Bibilo mba ken tar u Jamani nenge ér, er ve lu ken shoja nahan kpa, gba u vea pasen mbagenev loho u dedoo u Tartor la. Anmgbian Lemke u eren tom u shoja i shin mnger la, a kaa ér yange un zua a iorov utaan mba ve kpa ve eren tom u shoja i shin mnger vea na imôngo, mba sar ve u henen Bibilo yô. A nger ér: “Er m lu shin girgimnger nahan kpa, m ngu kohol sunda sha ci u icivir i Yehova.”

Anmgbian Georg Kayser lu orshoja u za ityav yô, kpa cii man a hide ken ya yô, hingir orcivir Aôndo u mimi. Lu nyi i ere? Yange zua a takerada ugen u Mbahenen Bibilo, nahan ngohol mimi u Tartor la a ishima na i môm, maa de ityav, gema eren tom u u bende a ityav mbi nôngon ga yô. Ityav mbi been yô, a yem a za er tom pania sha gbashima anyom imôngo.

Er Mbahenen Bibilo fa kwagh u lun paleghaa a tar la wang ga nahan kpa, inja man ieren ve kaha kposo a mbamnenge man aeren a ior mbagenev mba ve lumun ityav la. Er mbapatii man mbahemenev mba aduaav tim ityuta i tar ve nahan kpa, Mbahenen Bibilo yô suur sha “Wantor u Bem.” (Yes. 9:6) Er mbagenev za hemen u lun paleghaa a tar sha hanma gbenda ga  nahan kpa, ve lumun a kwagh u vesen u orhenen Bibilo Konrad Mörtter pase ne, ér: “Mkaanem ma Aôndo pasem wang ér, gba u Orkristu nana wua or ga” la.—Eks. 20:13. *

Anmgbian Hans Hölterhoff yange er tom a ikyekye i tuur a tuur ne sha u yôôn magazin u The Golden Age u i yer un nyian ér Awake! la

Ken tar u Jamani yô, er tindi a ne or môm ian i vendan u nyôron shoja, sha ci u imoshima i nan ga nahan kpa, mbahenen Bibilo mba hemban iorov 20 nahan venda u eren nyityokwagh i i gbe i zough sha kwagh u shoja cii. Yange i kaa ér ve mbagenev ve hunde, er Gustav Kujath, u i yem a na hen iyouci i mbaihyunduv shi i kuma un icigh ki bov la nahan. Anmgbian Hans Hölterhoff, u un kpa venda u nyôron shoja la, yange i kôr un i za wuhe ken purusu, kpa venda u eren hanma tom u u gba u zua a ityav cii. Mbakuran gaadi yange ve kange un kpene kpene zan zan ave man angahar a na kpe lue lue. Er kwagh ne kpa fatyô u vihin jighjigh na ga yô, mbakuran mbara anger un a ku. Nahan kpa, Hans za hemen u civir Aôndo sha mimi zan zan ityav mbira kar been.

Anmgbianev mbagenev mba i nyôr a ve ken shoja yô, venda u kôron gbuuka, nahan ve kaa ér i na ve ityom i i gbe i zough a ityav mbi nôngon ga yô. * Anmgbian Johannes Rauthe yange kaa ér una nôngo ityav ga, nahan i za na un tom u eren gbenda girgidogo. Yange i kaa a anmgbian Konrad Mörtter ér a za wasen mbatwerev ken iyouci. Anmgbian Weber di i na un tom u nôôsu. Yange doo anmgbian August Krafzig kpishi er ityom na gba zua a ityav mbi nôngon ga yô. Mbahenen Bibilo mban, man mbagenev kange ishima u civir Yehova, sha ci u mkav u ve lu a mi sha kwagh u dooshima man mtil sha mimi la.

Er Mbahenen Bibilo venda u nôngon ityav yô, mbatomov mba gomoti gema ishima na sha kwagh ve. Ken anyom a dondo la, i wa Mbahenen Bibilo mba ken Jamani la ajiir udubu imôngo, sha ci u tom ve u pasen kwagh la. Nahan afishi branci a ken tar Jamani la ver gbaatom u ôron ajir shin Betel ken Magdeburg ér, a wase ve u nengen sha ajir shon.

Mbashiada mba Yehova za hemen u nyôôso mkav u ve lu a mi sha ikyaa i Orkristu lun paleghaa a tar la. Shighe u ityav mbi tar cii mbi sha uhar pev la, ve za hemen u lun paleghaa a tar, shi ve venda u nyôron shoja. Sha nahan yô, i nenge ve ér mba mbaihyomov mba gomoti u tar u Jamani, nahan i tôv ve a ican kpoghuloo. Kpa ngun ka ikyaa igen i se va nenge sha mi ken “Ngeren u Pasen Yiase Yase” ugen yô.—Ngeren u pasen yiase yase ken Central Europe.

^ par. 7 Nenge kwagh u Mbahenen Bibilo mba ken tar u Britain er shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi Hiihii la, ken ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Ngeren u Pasen Yiase Yase—Ve Tile Dông sha ‘Shighe u Imeen’” la, ken Iyoukura i Mei 15, 2013.

^ par. 9 Yange i pase kwagh u anmgbian nana de nenge ityav ga la ken tihi u sha VI u takerada u Millennial Dawn (Mhii u Hemen u Anyom Dubu) la, (inyom i 1904) la, man ken mgber u Zion’s Watch Tower (Iyoukura i Shion) i ken zwa Jamani i uwer u Agusutu 1906 la. Iyoukura i ken uwer u Setemba 1915 la va sôr mhen wase ne, shi i kaa ér Mbahenen Bibilo ve palegh u zan shoja. Nahan kpa, i due a ngeren ne ken mgber u Iyoukura i Shion i ken zwa Jamani la ga.