Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Agusutu 2016

Kwagh u Orkristu Nana Er Ve Ivese i Nan ia Doo Yô

Kwagh u Orkristu Nana Er Ve Ivese i Nan ia Doo Yô

“Hanma or kwase u nan a̱ doo nan ishima er iyol i nan nahan, kwase kpaa, a̱ cia nom u nan.”—EF. 5:33.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 87, 3

1. Er ivese ka i hii ken msaanyol nahan kpa, ka nyi kwagh mba ve vese ayol a ve la, vea ver ishima u va tagher a mini? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

ORKWASEHE ka una nenge a kwasehe na, shighe u a dugh tembe sha iyange i ivesegh ve yô, ka i doo ve je i gande ôron. Shighe u ve lu sôr ayol ave la, dooshima u lu hen atô ve la vese je yô, ve va tsegha zwa ér vea eren kwagh a hanmô ve sha mimi ken ivese. Jighilii yô, er ve va zough ve hingir iorov uhar shi ve lu a ya ve hegen yô, a gba u vea nyôôso akaa ken uma ve. Kpa Mkaanem ma Aôndo ma a kwaghwan u injaa sha ci u mba ve tsough u vôson ayol ve la, sha ci u Or u yange nan hii kwagh u ivesegh la, nan soo ér mba ve vese ayol a ve la cii, i saan ve iyol shi ivese ve i doo kpaa. (Anz. 18:22) Nahan kpa, Ruamabera pase se wang nahan ér, uumace mba yinan, mba ve er ivese la, vea “ya ican ken iyol.” (1 Kor. 7:28) A er nan ve ican la ia nger yum ga? Shi ka nyi kwagh Orkristu nana er ve ivese i nan ia doo?

2. Ka sha igbenda kposo kposo i nyi nahan, i doo u mba ve vese ayol a ve la vea tese dooshima?

2 Bibilo tese ér dooshima ka ieren i hange hange i i gbe u se lu a mi yô. Kpa dooshima ngu ker atô kposo kposo, nahan gba u mba  ve vese ayol a ve la vea tesen dooshima sha igbenda la cii. Ikyav i tesen yô, gba u vea tesen dooshima u kwase a nom la, shi vea eren a ayol a ve kundu kundu kpaa. Shi aluer mba a mbayev yô, ka hange hange u vea tesen dooshima u ka a lu hen atô u mba hen tsombor la. Kpa ka dooshima u a har sha atindi a Aôndo a perapera la una na ivese ia hemba doon ye. Apostoli Paulu yange pase kwagh u dooshima ne kaa ér: “Hanma or kwase u nan a̱ doo nan ishima er iyol i nan nahan, kwase kpaa, a̱ cia nom u nan.”—Ef. 5:33.

SE TIME SHA ITYOM I MBA VE VESE AYOL A VE LA VIGHE VIGHE

3. Gba u mba ve vese ayol a ve la vea tese dooshima a za kighir nan je?

3 Paulu nger ér: “Ne noov, kasev enev ve̱ doo ne asema di er Kristu kpaa, nongo Na u doo Un ishima man A ne iyol Na sha ci u u nahan.” (Ef. 5:25) Aluer ka u mbadondon Yesu vea kav un yô, a gba u vea soo ayol a ve er un kpa a soo ve nahan. (Ôr Yohane 13:34, 35; 15:12, 13.) Nahan yô, gba u noov man kasev mba ve lu Mbakristu la vea tese ikyar ve dooshima je yô, vea kegh iyol u kpen sha ci u ikyar ve la, aluer hingir hange hange nahan yô. Kpa aluer zayol u vesen ngu hen atô ve yô, alaghga tsô, vea kegh iyol u eren nahan ga. Kpa dooshima u a har sha atindi a Aôndo a perapera la yô, “we ishima a akaa cii; un ne jighjigh sha akaa cii, luun a ishimaverenkeghen sha akaa cii, taver ishima sha akaa cii.” Sha mimi yô, “dooshima been mayange ga.” (1 Kor. 13:7, 8) Aluer ve umbur ityendezwa i yange ve er ér vea doo ayol a ve shi vea eren kwagh a hanmô ve sha mimi la yô, kwagh ne una wase mba ve vese ayol a ve shi ve cie Aôndo ne u dondon atindi a na a doon tsung la sha u sôron hanma zayol u a dugh hen atô ve yô.

4, 5. (a) Er nom a lu ityough ki tsombor yô, ka tom u nyi a lu a mini? (b) Gba u kwase a nenge hemen u nom u nan nena? (c) Ka akaa a nyi yange gba u orgen vea kwase na vea nyôôso ken uma ve?

4 Paulu yange ngur ôron kwagh u ityom i mba ve vese ayol a ve la yô, a nger ér: “Kasev, ungwan nen imo i noov enev er ka Ter nahan. Gadia nom ka ityough ki kwase di er Kristu kpaa A lu ityough ki nongo Na nahan.” (Ef. 5:22, 23) Kpa kwagh ne tese ér kwase yina sha nom ga. Jighilii yô, kwagh ne ka a wase nan u eren tom u Aôndo yange wa ishima ér nana eren la. A kaa ér: “Doo u or nana lu tswen ga; yô, Me er nan orwasen u lun er nan nahan.” (Gen. 2:18) Gba u Orkristu u nan vese kwase la nana hemen kwase u nan sha dooshima, er Kristu u a lu “ityough ki nongo Na” la nahan. Aluer nan er nahan yô, a kpe kwase u nan iyol shi nana zua a mkom, er nan lu nan nom u nan icivir shi suen nan shi ungwan imo i nan la.

5 Cathy pase sha mimi er ka i gba u mba vese ayol a ve la vea nyôôso akaa ken uma ve yô. [1] A kaa ér: “Shighe u m lu kwav la, m lu sha tseeneke wam shi m nengen sha iyol yam. Kpa ivese na yô m nyôôso uma wam, m hide m hen u suur sha nomom. Ka zange u eren nahan ga, kpa er se lu eren kwagh sha gbenda u Yehova a soo yô, se hemba mban kôôsôô.” Nom na, Fred di kaa ér: “Yange i lum ican u tsuan akaa a me er yô. Er m er ivese, se hingir iorov uhar yô, hemba kan mo ican cii. Kpa m keren mnenge u Yehova ken msen shi m ongo mhen u kwase wam kpa a dugh a mi la, nahan hanma iyange ka i kera lum ican kpishi u eren nahan ga. M nenge mer se mba eren kwagh ken mzough!”

6. Dooshima ka a wase u “maghen mlu u vough” shighe u ayôôso a gbe ken ivese la nena?

6 Saa iorov uhar mba ve vese ayol a ve la vea fa ér ve cii ve yina, ve ivese ve ia taver ye. Gba u vea ‘waan ishima a ayol a ve, vea deen ayol a ve kwaghbo’ sha mimi. Jighilii yô, nom man kwase cii vea fatyô u eren kwagh u sha mi ga. Shighe u kwagh a lu nahan yô, doo u vea hen kwagh ken akaa a ve er sha mi ga la, nahan vea hen u den kwaghbo shi tesen dooshima u a har sha atindi a  Aôndo a perapera la. Ka dooshima ne a “maghen mlu u vough” ye. (Kol. 3:13, 14) Kwagh ugen yô, “dooshima we ishima, lu sar sar . . . , koson kwagh u bo ken ishima ga.” (1 Kor. 13:4, 5) Aluer ayôôso va due man a gba sha mi yô, i sôr a fese je. Nahan yô, shighe u ayôôso a gbe hen atô u Mbakristu mba ve vese ayol a ve la yô, gba u vea nôngo a sôr a cii ve iyange ia bee ye. (Ef. 4:26, 27) Saa mba ve vese ayol a ve la vea hide a iyol jime shi vea taver ishima cii ve vea fatyô u kaan ér, “yam anyi sha ishima i m vihi u ker la” ye, kpa ka vea er nahan yô, kwagh la a wase ve ve sôr ayôôso shi ve lu kôôsôô ayol a ve.

GBA U NOOV MAN KASEV VEA EREN A AYOL A VE KUNDU KUNDU

7, 8. (a) Bibilo wa noov man kasev nyi sha kwagh u yaven a ayol ve laa? (b) Gba u noov man kasev vea eren a ayol a ve kundu kundu sha ci u nyi?

7 Bibilo ngi a kwaghwan u dedoo u una wase nom man kwase vea lu a mnenge u vough sha kwagh u yaven a ayol a ve la yô. (Ôr 1 Mbakorinte 7:3-5.) Ka hange hange u nom shin kwase nana fa er i lu ikyar u nan ken ishima la, kua mbamgbe mba nan. Aluer nom er a kwase na kundu kundu ga yô, alaghga una yav a na kpa, a doo kwase la ga. I kaa a noov ér ve eren a kasev vev “sha kwaghfan.” (1 Pet. 3:7) Gba u nom shin kwase nana kighir ikyar u nan nana yav a mi ga, kpa ve yav a ayol a ve, shighe u i lu sha ishima ve la tseegh. Ashighe kpishi, iyol ka i vande moughon nom ker fese a kwase, kpa gba u vea yav a ayol a ve sha shighe u ve cii a doo ve yô.

8 Er Bibilo i we atindi sha kwagh u igbenda shin er a numbe a nom shin kwase a za kighir ve a yav a nan ga nahan kpa, i gema i kaa ér nom man kwase ve eren a hanmô ve kundu kundu. (Icam 1:2; 2:6) Gba u Mbakristu mba ve vese ayol a ve la vea eren a ayol a ve kundu kundu.

9. Isharen i yaven a or u se vese nan ga la, ngi sha mi ga sha ci u nyi?

9 Aluer se soo Aôndo kpishi kua orwanndor a vese yô, mayange se de ser ma or shin ma kwagh ugen a nzughul a mkange u ivese yase ga. Mbagenev de ieren i nengen ufoto mba ijimbagh la ya tor ken a ve, nahan ve va a zayol ken ivese ve shin ve vihi i kuaa je kpaa. Gba u se palegh ieren ne sha afatyô wase cii, kua isharen i yaven a or u se vese nan ga la kpaa. Shi u eren kwagh a or u se vese nan ga la, inja er se mba hian a nan la je kpa, gba u se palegh sha ci u aluer se er nahan yô, a tese dooshima ga. Aluer se umbur ser Aôndo fa kwagh u a lu ken ishima yase la cii kua aeren ase yô, kwagh ne una taver ishima i se kange ser se er kwagh u doon un shi se za hemen u lun wang la.—Ôr Mateu 5:27, 28; Mbaheberu 4:13.

SHIGHE U MBAMZEYOL VE VE KEN IVESE YÔ

10, 11. (a) Ivaapaven dumbur nena? (b) Ka nyi Bibilo i er sha kwagh u undun or u u vese nan laa? (c) Ka nyi ia wase nom shin kwase nana undu ikyar u nan fese ga?

10 Aluer mbamzeyol za hemen u lun ken ivese yô, alaghga nom shin kwase, gayô ve cii vea nenge ér vea undu ayol a ve shin vea pav ivaa. Ken ityar igen yô, noov man kasev kpishi mba paven ivaa. Imbakwagh ne i fe eren ken nongo wase ga, kpa mbamzeyol mba ve lu seer a seer ken avese a ior mba Aôndo ne, gema na se ishimanyian.

11 Bibilo wa se kwagh ne, ér: “Kwase nana̱ de dugh hen nom u nan kera ga. Kpa aluer nana duen kera yô, nana̱ lu kwav, gayô nana̱ hime a nom u nan; nom kpaa, nana̱ de paven a kwase u nan ga.” (1 Kor. 7:10, 11) Or môm nana de nengen kwagh u undun ikyar u nan la beelee ga. Er i lu inja er u undun or u u vese nan la, ka a wase u sôron mbamzeyol mba vesen mba ve ve la nahan kpa, ashighe kpishi kwagh ne ka a na mbamzeyol ve seer a seer. Yesu yange kimbir mkaanem  ma Aôndo kaa ér or nana undu ter u nan man ngô u nan, nana var ken kwase u nan la been yô, a kaa ér: “Kwagh u Aôndo je zua yô, or a̱ de kera paven un ga.” (Mat. 19:3-6; Gen. 2:24) Shi kwagh ne tese ér gba u nom shin kwase nana ‘pav kwagh u Aôndo je a zough’ la ga. Yehova nenge ivese ér ka kwagh u igbekeke. (1 Kor. 7:39) Aluer mba ve vese ayol a ve la umbur ér gba u se cii se va pase Aôndo kwagh wase yô, kwagh la una mgbegha ve u nôngon kwagh kpoghuloo sôron ayôôso a a gbe hen atô ve la fese, sha er aa hingir zegekwagh ga yô.

12. Ka nyi alaghga ia na ve nom shin kwase nana soo u undun ikyar u nana?

12 Ishimaveren ka ia va bunde yô, ashighe agen kwagh la a va a zayol ken ivese. Shighe u or zough a msaanyol ken ivese er yange nan ver ishima la ga yô, alaghga a kuma nan a i shi nana nenge ér i bume nan, shin ishima ia vihi nan ker je kpaa. Gbenda u nom shin kwase nan henen kwagh ken ishima la u kaha kua gbenda u yange i yese ve la kpaa, nahan alaghga kwagh ne una va a ayôôso hen atô ve, gayô adooga vea lu a ayôôso sha kwagh u inyar shin wonov shin sha gbenda u yesen mbayev. Nahan cii kpa, doo se tsung er Mbakristu kpishi mba ve er ivaa la yô, ve lu sôron mbamzeyol mban cii vough vough, sha ci u mba dondon hemen u Aôndo yô.

13. Ka atôakyaa a injaa a nyi aa na ve nom shin kwase nana undu ikyar u nana?

13 Ashighe agen yô, aluer nom shin kwase undu ikyar u nan kpa, alaghga a lu sha inja. Mbagenev yô, nenge ér doo u vea undu ikyar ve sha ci u nan venda u nengen sha a nan sha apera shin nan ngu gbidyen nan kpoghuloo shin nan ngu yangen nan u civir Aôndo. Aluer Mbakristu mba ve vese ayol a ve la, mba a mbamzeyol mba vesen yô, ve ker iwasen hen mbatamen. Anmgbianev mba vie ken jijingi mban, vea fatyô u wasen mba ve er ivaa la u dondon kwaghwan u Mkaanem ma Aôndo la. Aluer se soo u sôron ayôôso a ken ivese yô, kwagh ugen u se er yô, se sôn Yehova ser a na se jijingi na shi a wase se se kura atindi a na a ken Bibilo la, shi se lu a ityamegh ki jijingi na la.—Gal. 5:22, 23. [2]

14. Bibilo kaa a Mbakristu mba ve vese nom shin kwase u nan civir Yehova ga la ér nyi?

14 Sha ashighe agen yô, Orkristu ka nan vôso or u nan lu a fa Yehova ga yô. Aluer kwagh ngu nahan yô, Bibilo na se atôakyaa a injaa a a ne ve i gbe u vea pav ga yô. (Ôr 1 Mbakorinte 7:12-14.) Aluer ikyar u u a fe mimi ga la, fa kwagh ne shin a fa ga kpa, i “tsegha” un sha ci u a vôso or u nan fe mimi yô. Nahan mbayev mba ne mar la kpa i nenge ve ér mba “icighan,” shi Aôndo ngu kuran ve. Paulu pine ér: “Kwase, u fa nana, alaghga ú va yima nomou shinii? Man we nom kpaa, u fa nana, alaghga ú va yima kwase wou shinii?” (1 Kor. 7:16) Noov man kasev Mbakristu kpishi mba, mba ve wase ikyar ve a hingir u civir Yehova, nahan ve ver se ikyav i dedoo yô.

15, 16. (a) Ka nyi Bibilo i we kasev Mbakristu mba noov vev ve fe Aôndo ga laa? (b) “Aluer u nan ne jighjigh ga la nan soo u paven yô,” ka nyi i doo u Orkristu nana ere?

15 Apostoli Peteru wa kasev Mbakristu kwagh ér ve ungwan imo i noov vev “sha er aluer mbagenev ken ve, vea lu mbawan kwaghôron u Aôndo ikyo ga je kpa, á urugh ve sha mlu u kasev vev la, á kera lu sha kwaghôron kpee ga” yô. Aluer kwase ngu a ieren i “lun ving la [yô]; ka kwagh u hemban sha mnenge u Aôndo je la.” Alaghga kwagh ne una hemba wasen nan u urugh nom u nan van a mi ken mimi, a u zeren pasen nom u nan akaa a nan ne jighjigh a mi la.—1 Pet. 3:1-4.

16 Kpa aluer nom shin kwase u nan fe mimi ga la tsua u undun ikyar u nan di ye? Bibilo kaa ér: “Aluer u nan ne jighjigh ga la nan soo u paven yô, i̱ de nan nana̱ pav. Sha imbagbenda ne yô, i kighir anmgbian u nomso shin anmgbian u kwase la ga. Gadia  ka sha u lun bem bem je Aôndo A ver ne ye.” (1 Kor. 7:15) Kwagh ne tese ér Ruamabera na nom shin kwase la ian i za vôson orgen ga, kpa ityôkyaa gema ngi i kighir ikyar u u a fe mimi ga la wer a de undun we ga ze. Aluer nom shin kwase undu ikyar u nan yô, alaghga bem una wa gban hen atô ve. Shi nom shin kwase la nana fatyô u lun a ishimaverenkeghen ér ikyar u nan u a undu nan la, yange nana hide shi nana kegh iyol u eren kwagh u ne hide ne taver ivaa yen, shi shighe a karen yô, nan kpa nana fa mimi yô.

KA NYI I GBE U IA LU KWAGH U HIIHII KEN IVESE YASE

Aluer u ver akaa a ken jijingi hiihii yô, kwagh ne una na u hemba zuan a msaanyol ken ivese you (Nenge ikyumhiange i sha 17 la)

17. Ka nyi i gbe u ia lu kwagh u hiihii hen noov man kasev mba ken Kristu?

17 Er se lu ken “ayange a masejime” cou cou yô, se mba tagher a “ashighe a ican.” (2 Tim. 3:1-5) Nahan kpa, aluer se za hemen u taver ken jijingi yô, kwagh ne una wase se kpishi u nôngon a mbamtaver mba ken tar ne la. Paulu nger ér: “Shighe kera vese ga. Hii hegen yô, mba ve lu a kasev kpaa, ve̱ lu er mba a kwase ga yô. . . . Mba kwagh a zough ve a tar kpaa ve̱ lu er kwagh zua ve a u ga nahan.” (1 Kor. 7:29-31) Paulu lu kaan a noov man kasev ér ve de eren ityom ve i ken ivese la ga ze. Nahan kpa, er shighe yange kera shi vese ga yô, gba u vea hemba veren ishima sha akaa a ken jijingi.—Mat. 6:33.

18. Mbakristu mba ve vese ayol a ve la, vea fatyô u zuan a msaanyol ken ivese ve shi ia doo sha ci u nyi?

18 Er se lu ken ashighe a taver tsung shi avese kpishi a lu vihin nahan kpa, se fatyô u zuan a msaanyol ken ivese yase shi ia doo kpaa. Sha mimi yô, Mbakristu mba ve vese ayol a ve, mba ve lu a ior mba Yehova kôôsôô shi ve lu dondon kwaghwan u Ruamabera shi ve lumun hemen u icighan jijingi u Yehova la yô, vea fatyô u kuran “kwagh u Aôndo je zua yô.”—Mar. 10:9.

^ [1] (ikyumhiange i sha 5) Ka ati ve kpôô kpôô ga.

^ [2] (ikyumhiange i sha 13) Ôr ngeren u seer u ken takerada u Lu Nen ken Dooshima u Aôndo’ u a lu a itinekwagh ér, “Kwaghwan u Bibilo sha Kwagh u Ivaa Paven man u Undun Ivaa” la, peeji 219-222.”