Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

“Aluer Nea Fa Akaa Ne, man Nea Eren sha Mi Yô, Á Saan Ne Iyol”

“Aluer Nea Fa Akaa Ne, man Nea Eren sha Mi Yô, Á Saan Ne Iyol”

“Kwaghyan Wam yô, ka u Me er ishima i u A tindim la, Me kure tom Na vough kpaa.”—YOH. 4:34.

ATSAM: 80, 35

1. Ieren i ior i tar ne i wan ayol a ve ikyo tseegh la ia fatyô u benden a iyolhiden a mi ijime yase nena?

HII nan ka i lu ican u dondon kwagh u se hen ken Mkaanem ma Aôndo? Ityôkyaa i môm yô, ka i gba u se hiden a iyol ijime ve se er kwagh u vough ye; man kwagh ne ngu zange nyian ga cii. Ken “ayange a masejime” ne, ior “mbawan ayol a ve iko tseegh man mba inyaregh ki doo ve ishima man mbahagher sha akaa man mbagengese iyol” man “mbakôron ayol a ve tsaha ga” kase se tser. (2 Tim. 3:1-3) Alaghga zum u ior ve lu zeren ôron shin tan ave vanger a ieren i or soon iyol i nan tseegh la yô, or u civir Aôndo nana soo i ga, kpa nana nenge ér ambaaior la nga zan ikyura nahan a sar nan. (Ps. 37:1; 73:3) Alaghga nana pine ér: ‘Ityôkyaa ngi i saa me ver mgbe u mbagen hiihii? Aluer m tôô mer ka mo m “hembe ndahar” nahan, shi ior a nam icivir kpa?’ (Luka 9:48) Aluer se de ser ieren i ior i tar ne i wan ayol a ve ikyo tseegh la i nyôr ken vese yô, kwagh la una vihi mlu wase a mbagenev ken tiônnongo shi ieren yase ia kera tese ér se mba Mbakristu ga. Kpa aluer se time sha akav a dedoo a ken Bibilo la shi se dondo a yô, se zua a mtsera.

2. Aluer se hen kwagh u ior mbacivir Aôndo mba ngise mbara yô, kwagh la una wase se nena?

 2 Aluer se soo u dondon ikyav i ior mbajighjigh yô, gba u se time sha akaa a yange ve er ve, kwagh u dedoo due ker la. Ka nyi yange ve er ve, ve ya ikyar a Aôndo shi un kpa lumun ve, shi ve zua a agee a eren ishima naa? Aluer se mba henen kwagh sha imba gbenda ne yô, kwaghhenen la una wase se u seer taver ken jijingi.

KWAGHYAN U KEN JIJINGI KA DI U ZUAN A MFE TSÔ GA

3, 4. (a) Se mba zough a akaawan a ken jijingi nena? (b) Hii nan ve se fatyô u kaan ser kwaghyan u ken jijingi ka di u zuan a mfe tsô ga?

3 Ka se zua a kwaghwan u injaa kpishi kua ityesen ken Bibilo man ityakerada yase i Mbakristu i pasen Bibilo kua hen ajiir ase a sha Intanet man sha Ityôgh ki Televishen ki Mbashiada mba Yehova kua ken mbamkombo man mbamkohol asev. Nahan kpa, mkaanem ma Yesu yange ôr ken Yohane 4:34 la tese ér kwaghyan u ken jijingi ka di u zuan a mfe tsô ga. Ka nyi igen kpa i gbe u se ere? Yesu kaa ér: ‘Kwaghyan Wam yô, ka u Me er ishima i u A tindim la, Me kure tom Na vough kpaa.’

4 Yesu yô yange nenge ér, kwaghyan u ken jijingi wa u eren kwagh u Aôndo a tese la. Kwagh ne ngu er kwaghyan nahan nena? Er ka sea ya kwaghyan u injaa ve i doo iyol yase shi se zua a agee nahan, kape ka sea er ishima i Aôndo ve, ishima i taver se shi jighjigh wase a taver; se lu a ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron je la. I lu nahan u za mkombo u duen kwaghpasen man iyol gema kpe u kpishi, kpa u ze kwaghpasen la, u za ngur hiden yô, taver we iyol shi saan we iyol vee?

5. Aluer u er kwagh sha kwaghfan yô, ka mtsera u nyi u zua a mi?

5 Aluer se mba eren ishima i Aôndo shin kwagh u a kaa la yô, tese ér se mba a kwaghfan. (Ps. 107:43) Iniôngon yase i zuan a kwaghfan la ia saa gbilin ga. “Ma kwagh u a kom sha mi ngu ga. . . . Ngu kon u uma sha ci u mba ve ker sha mi la; or u nan kusu un yô, saan nan iyol.” (Anz. 3:13-18) Yesu yange kaa ér: “Aluer nea fa akaa ne, man nea eren sha mi yô, á saan ne iyol.” (Yoh. 13:17) Mbahenen nav kpa yange lu u a saan ve iyol aluer ve za hemen u eren akaa a Yesu tese ve la yô. Yange ve lumun atesen a na shi ve dondo ikyav na sha ci u sagher ve iyol hen shighe la maa kwagh bee ga. Kpa hingir kwagh u ve eren ken uma ve keke yô.

6. Er nan i gbe u se taver ishima se za hemen u dondon kwagh u se henen laa?

6 Hemba kan hange hange u se taver ishima u eren kwagh u se fe ser ka u vough la nyian cii. Ikyav i tesen yô, or u eren makanik ka nan lu a akambe kua akaa a eren tom a mi man mfe u nan. Nahan kpa saa nana er tom a akaa ne ve nana zua a mtsera ye. Aluer nan er tom ne anyom ngee shi nan fa u tsema tsema kpa, a gba u nana za hemen u eren u her ve nana za hemen u eren u tsembelee man sha inja kpaa ye. Se kpa shighe u se hen mimi ikyagh la, yange saan se iyol sha ci u se lu dondon akaa a se hen ken Bibilo la ken uma wase. Nahan kpa, saa se za hemen u dondon akaa a Yehova a tese se la ken uma wase hanma iyange ve a saan se iyol gbem sha won ye.

7. Ka nyi se fatyô u henen ken ior mba i er kwagh ve ken Bibilo laa?

7 De se time sha igbenda kpuaa i kwagh a fatyô u eren u una kar iyol hiden a mi ijime yase yô, shi se hen er ngise mbajighjigh mbagen tagher a ambaakaa ne, kpa ve za hemen u hiden a ayol a ve ijime yô. Kpa gba u se er kwagh a hemba di u ôron kwagh u i nger la. Sha nahan yô, gbidye kwar hen er we iyol you u fatyô u dondon akaa ne ken uma wou yô, shi de timbir u dondon a ga.

 DE NENGEN WER U HEMBA MBAGEN GA

8, 9. Ka nyi se hen sha kwagh u iyol hiden a mi ijime i Paulu ken Aerenakaa 14:8-15? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

8 Awashima u Aôndo yô, ka “u ior cii ve̱ war ve̱ ar sha mfe u fan mimi la.” (1 Tim. 2:4) U nengen ior kpishi mba ve lu a hen mimi ga la nena? Er apostoli Paulu keren ior mba ve vande lun a mkav sha kwagh u Aôndo ken ushinagoge nahan kpa, yange a ker ior mba civir akombo kpaa. Kwagh u ior mbara er shighe u pase ve kwagh la yange kar iyol hiden a mi ijime na.

9 Ikyav i tesen yô, shighe u Paulu za zende na u mishen u hiihii la, ior mba ken Likaonia hen ér Paulu vea Barnaba ka mbaaôndo vev; Seuse man Hereme, ve gem ve hingir uumace ye. Yange sar Paulu man Barnaba u ngohol icivir laa? Ve nenge ér kwagh ne ka anshighe u memen sha ci u kera kpa i tôv ve ican ken agar ahar agen a ve vande zan ker la yumu? Yange ve hen ér aluer i fa ve heela wuee yô, vea seer pasen loho u dedoo? Mayange ga! Her ave ave je, ve venda, ve ande uriga vev, ve nure ve nyôr ken ikpelaior ve gba genger amo kaan ér: “Ne ior mban, ka nyi ne eren nahana? Se kpaa se mba di ior tsô, inja i iyolough er ne nahan.”—Aer. 14:8-15.

10. Hii nan ve Paulu man Barnaba nenge ér ve mba kwaghmôm a ior mba ken Likaonia mbara?

10 Paulu man Barnaba yange ve kaa ér ve kpa mba di ior tsô, inja i iyolough i môm er ior mbara nahan; kpa u ngu wer ve lu kaan ér ve kpa mba civir akombo er ior mbara nahan ga. Aôndo yange tsua Paulu man Barnaba ér ve lu mbamishen. (Aer. 13:2) Yange i tsegha ve sha icighan jijingi shi ve lu a ishimaverenkeghen i iengem. Nahan kpa, Paulu man Barnaba yange ve fa je ér aluer ior mba ken Likaonia mban ungwa loho u dedoo la yô, ve kpa vea fatyô u zuan a averen ne.

11. Se fatyô u dondon ikyav i Paulu i hiden a iyol ijime la shighe u se lu pasen kwagh nena?

11 Se fatyô u dondon ikyav i Paulu i hiden a iyol ijime la nena? Hiihii yô, gba u se palegh hanma imeen i nôngon ser i na se icivir shin se ngohol iwuese sha ma kwagh u Yehova a ne se tahav se er yô. Doo u hanma wase cii nana pine iyol i nan ér: ‘M nengen ior mba m pasen ve kwagh la nena? M nengen ior mbagen dang sha ci u gbenda u i nengen ve hen haregh wam laa?’ Kwagh er doo yô, Mbashiada mba Yehova sha tar cii mba hiden gbidyen kwar nengen sha uharegh mba ve pasen kwagh her la tsembelee sha er vea fa aluer ior mbagen shi mba alaghga vea ungwa loho u dedoo ne yô. Ashighe agen kwagh ne una na yô, a gba u se hen zwa kua aeren a ior mba ve ngee kpishi ga, nahan i nengen ér mba sha kwarkyaa ga yô. Nahan kpa gba u mayange Mbashiada mba ve nôngo ér vea pasen ambaaior la loho u dedoo la vea nenge ér ve hemba ior mba shon ga. Gba u vea nôngo u kaven mlu u hanmaor sha er vea ôr nan loho u Tartor sha gbenda u loho shon ua kôr nan ken ishima yô.

EREN MSEN SHA CI U MBAGEN SHA ATI ATI

12. Epafera yange tese ér un wa mbagenev ikyo nena?

12 Gbenda ugen u se tese ser se hide a iyol ijime se mba dondon kwagh u Aôndo a tese se yô, ka u eren msen sha ci u mbara mba ve “zough a jighjigh u nan u injaa di er u wase nahan” la. (2 Pet. 1:1) Ka kwagh u Epafera yange er vough je la. I ter kwagh na ken Bibilo kwa tar tseegh; man ajiir la cii ka ken ngeren mba Paulu. Shighe u i tswer Paulu zende i ver un ijiir i môm hen ya ken Roma la, Paulu nger Mbakristu mba ken Kolose washika kaa ér Epafera lu “eren msen sha gbashima sha ci [ve] gbem.” (Kol. 4:12) Epafera yange fa anmgbianev mbara tsembelee shi kwagh ve gba un ishima tsung. Er lu “orkwar” a Paulu “imôngo” nahan  kpa, mayange kera wa ikyo sha mgbe u ken jijingi u mbagen ga ze. (File. 23) Shi yange er kwagh sha mi kpaa. Kwagh la tese ér yange a wa ikyo sha kwagh u mbagen ga he? Ka sea eren msen sha ci u mba se civir Yehova a ve imôngo la yô, msen la a wase kpishi, hemban je yô, zum u se umbur kwagh ve asange asange shin se ter ve sha ati ati yô.—2 Kor. 1:11; Yak. 5:16.

13. U fatyô u dondon ikyav i Epafera la ken mbamsen ou nena?

13 Hen ase sha kwagh u ior mba u fatyô u eren msen sha ci ve, teren ve sha ati ati yô. Anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi mba eren msen sha ci u ior mba ken tiônnongo er Epafera nahan kua sha ci u icombor i i lu a ityom ave kpishi, shin ve lu tagher a kwagh u taver tsung u i gbe u vea tsua shin ve lu tagher a kwagh u karen jighjigh ve la. Mbagenev kpishi ka ve er msen sha ci u mba i ver ati a ve ken ngeren u sha jw.org u a lu a itinekwagh ér “Jehovah’s Witnesses Imprisoned for Their Faith” (Mbashiada mba Yehova mba I Wuhu Ve sha Ci u Jighjigh Ve La) la. (Za hen NEWSROOM > LEGAL DEVELOPMENTS.) Heela tseegh ga, shi doo u se umbur mba ior vev mba doon ishima ve saa ku la man mba aahe shin ityav mbi sember bulan ve la, kua mba ibanave i te sha a ve tsung la. Kwagh ne tese wang ér anmgbianev mba nomso man mbakasev ngee mba i gbe u se er msen sha ci ve yô, shi mbamsen mbara vea wase ve kpaa. Zum u se er msen sha ci ve yô, ka se tesen ser ka akaa ase tseegh se we ikyo sha mi ga, kpa se wa ikyo sha kwagh u mbagen kpaa. (Fil. 2:4) Yehova ka a ungwa amba a msen la.

“LU TSEV TSEV SHA U UNGWAN KWAGH”

14. Yehova ver ikyav i hemban doon cii i keghen ato nena?

14 Gbenda ugen u ka se tese iyol hiden a mi ijime yô, ka u keghen iyol u ungwan kwagh u mbagen ve lu ôron la. Yakobu 1:19 kaa ér se “lu tsev tsev sha u ungwan kwagh.” Yehova iyol na ver ikyav i hemban cii sha gbaa ne. (Gen. 18:32; Yos. 10:14) Gbidye ase kwar nenge kwagh u se fatyô u henen ken kwagh u i nger ken Ekesodu 32:11-14 la. (Ôr.) Yange lu hange hange u Yehova una ungwa kwagh u Mose ôr la ga, kpa de ér Mose a pase er ishima i lu un ker la. Ka hanma orumace je nana tile a kegh ato a or u ka nan hen kwagh sha gbenda u injaa ga shi nana er kwagh sha mhen u or shono? Nahan kpa, Yehova yô we ishima keghen ato a uumace mba ve yer un sha jighjigh la cii.

15. Se fatyô u kaven Yehova sha u nan mbagen icivir nena?

15 Doo u hanmô wase nana pine iyol i nan ér: ‘Aluer Yehova hide a iyol ijime zan zan, er kwagh a ior shi ungwa ve er yange er a Aberaham man Rahel man Mose kua Yosua man Manoa man Eliya man Hesekia nahan yô, hemba doon u mo me seer nan anmgbianev av cii icivir shi wan ve ikyo shi ungwan mbamhen vev shi dondon mbamhen vev mba injaa mbara gaa? Or ngu ken tiônnongo wam shin hen tsombor wam u i doo u me seer wan ikyo sha kwagh u nan hegen yôô? Ka nyi i doo u ma m er sha kwagh shono? Ka nyi me er sha kwagh shono?’—Gen. 30:6; Mbaj. 13:9; 1 Utor 17:22; 2 Kron. 30:20.

“ALAGHGA [YEHOVA] UNA NENGE ICAN YAM”

Davidi yange kaa ér: “De nen un kera!” We yange ma u er nena? (Nenge ikyumhiange i sha 16, 17)

16. Shighe u Shimei hii Tor Davidi la, yange Davidi er nena?

16 Iyol hiden a mi ijime shi ka i wase se u kôron iyol tsaha shighe u or hii se yô. (Ef. 4:2) Se fatyô u nengen a ikyav i kwagh ne ken 2 Samuel 16:5-13. (Ôr.) Yange Shimei, anmgbian u Tor Saulu ta num sha Davidi kua ior nav shi laha ve kpishi. Er Davidi lu a tahav mbu been a na kera nahan kpa, a wa ishima. Kpa Davidi yange er nan ve fatyô u kôron iyol na tsaha? Aluer se time sha  Pasalmi u sha utar la yô, se fa kwagh u wase un yô.

17. Ka nyi yange i wase Davidi ve kôr iyol tsaha, man se dondo ikyav na la nena?

17 Ngeren u sha ityou u Pasalmi 3 la, tese ér Davidi dugh icam ne shighe u lu “yevese wan na Abesalom” la. Ivur i sha 1 man i sha 2 la, zua sha akaa a i pase ken ityough 16 ki takerada u Samuel u sha Uhar la. Pasalmi 3:4 tese vangertiôr u Davidi lu a mi yô, ér: “M yila TER sha ikenge, A ungwa imo yam sha icighanwo Na kpaa.” Se kpa se fatyô u eren msen shighe u kwagh a tser se yô. Yehova una ungwa msen la. Una na se icighan jijingi na nahan jijingi la una wase se u wan ishima. Aluer or hii u nahan u fatyô u kôron iyol tsaha shi den nan a kwaghbo la kpa? U ngu a vangertiôr wer Yehova una nenge ican you, nahan una ver u kpa?

“KWAGHFAN HEMBA HANMA KWAGH UGEN CII”

18. Aluer se za hemen u dondon akaawan a Yehova yô, se zua a mtsera nena?

18 Aluer se mba eren kwagh u se fe ser ka u vough la yô, se zua a averen kpishi. Ka nahan ve Anzaakaa 4:7 a ôr mkaanem man ye, ér: “Kwaghfan hemba hanma kwagh ugen cii, [NW]”! Er kwaghfan a har sha mfe nahan kpa, jighilii yô, ka kwagh u se tsua u eren la una tese kwaghfan ye; ka sha akaa a mimi a se fe la tsô ga. Iyôn shin ishondo je kpa ngi a kwaghfan. Ka i kohol kwaghyan u i sha shighe u iceenyolough. (Anz. 30:24, 25) Kristu u a lu “kwaghfan u Aôndo” la, eren akaa a doon Ter na hanma shighe cii. (1 Kor. 1:24; Yoh. 8:29) Aôndo fa mkposo u a lu hen atô u tsuan kwagh u a lu u vough man u eren kwagh u a lu u vough la. Shi mba ve hidi a ayol a ve ijime, ve we ishima shi ve eren kwagh u ve fe ér ka u mimi la yô, ka a na ve iveren. (Ôr Mateu 7:21-23.) Sha nahan yô, nôngo sha afatyô wou cii sha er tiônnongo una lu ijiir i hanma or nana civir Yehova a iyol hiden a mi ijime yô. Ka zange u eren sha kwagh u se fe ser ka u mimi la ga, ka i tôô shighe shi ka i gba u se wa ishima kpaa; kpa ka sea er nahan yô, i tese ér se mba hiden a iyol yase ijime, nahan i saan se iyol, man a lu hegen tseegh ga, a lu gbem sha won.