YOSEV U ARIMATIA yange fa cuku tsô kpa wener un ngu a ishimataver i una za hen gomna u Roma nahan ga. Yange i fa Pontiu Pilatu ér ka or u taver kwagh tsung. Nahan kpa, aluer ka u a ii Yesu sha gbenda u icivirigh yô, a gba u or a za pine Pilatu ikyom na. Kpa kwagh ka a er i doo yô, Yosev ze hen Pilatu yô, Pilatu taver kwagh tsung, er alaghga Yosev hen la ga. Pilatu pin torutya ugen, nahan zough a imo hen a na ér Yesu kpe yô, maa lumun ér Yosev a za tôô ikyom i Yesu. Shin er ishima lu vihin Yosev her sha ku u Yesu nahan kpa, hide fele fele yem hen ijiir i i wua Yesu la. —Mar. 15:42-45.

  • Yosev u Arimatia ne lu ana?

  • Lu nyi i zua un vea Yesu?

  • Man ka nyi i ne ve kwagh u i er sha kwagh na la a sar u u fan yumu?

 YOSEV LU MÔM KEN MKOHOL U MBAAJIRIV

Jijingi yange mgbegha orngeren Ivangeli i Marku la yila Yosev ér “orjir u mimi” u mkohol u mbaajiriv la. Mkohol u Mbaajiriv ne lu atejir u Mbayuda u tamen shi lu mzough u vesen u hemen Mbayuda yô. (Mar. 15:1, 43) Sha nahan yô, Yosev lu môm ken mbahemen ior nav, man alaghga lu kwagh ne wase un ve fatyô u zan hen gomna u Roma ye. Shi kpiligh se iyol er Yosev lu ornyar ga!—Mat. 27:57.

U ngu a ishimataver i u fatyô u lumun wer Yesu ka Tor wou kpa?

Mkohol u Mbaajiriv jimin cii yange er kwagh a Yesu caveraa. Ior mba ken mkohol ne yange ve zua zwa ér vea wua Yesu. Nahan kpa, Yosev yô, i yila un ér “or u injaa man shi u perapera.” (Luka 23:50) Yosev lu inja kposo a ior kpishi mba ken mkohol la. Yange lu or u eren anyighe ga shi doo inja shi nôngo sha afatyô na cii kuran atindi a Aôndo. Shi Yosev lu “keghen tartor u Aôndo” la, nahan alaghga tsô, lu ityôkyaa i i na ve va hingir orhenen u Yesu je la. (Mar. 15:43; Mat. 27:57) Er sar Yosev u fan mimi shi ijirôron i mimi doo un yô, alaghga tsô, lu kwagh ne na ve sar un u ungwan loho u Yesu ye.

ORHENEN U YESU U KEN MYER

Yohane 19:38 kaa ér Yosev “lu orhenen u Yesu, kpa lu ken myer, sha ci u cian Mbayuda.” Lu nyi Yosev lu cianaa? Yange fa er kwagh u Yesu vihi Mbayuda ishima kpishi man er ve kange ishima u dughun hanmaor u nan ne Yesu jighjigh cii ken shinagoge kera yô. (Yoh. 7:45-49; 9:22) Yange a dugh or ken shinagoge kera yô, ior ve laha nan shi ve palegh nan shi i zenda nan ker Mbayuda kera. Kwagh ne na yô, Yosev lu cian u pasen ken igbar ér un na Yesu jighjigh. Luun er yange una er kwagh nahan yô, ma i dugh un sha ian i a lu sha mi la kera shi ma kera lu a iciviryolough ga.

Kpa lu Yosev tseegh kwagh ne tser un ga. Sha kwagh u Yohane 12:42 a kaa yô, “mbavesen mbagenev na Un [Yesu] jighjigh; kpa sha ci u Mbafarishi yô, ve kera pase nahan ga, sha u i̱ de dughun ve ken shinagoge kera ga yô.” Orgen u nan kpa, kwagh ne tser nan yô, lu Nikodemu, u un kpa lu môm ken Mkohol u Mbaajiriv la.—Yoh. 3:1-10; 7:50-52.

Yosev yô, lu orhenen, kpa fatyô u kaan ken igbar ér un ngu orhenen ga. Kwagh ne lu zayol u numben a mi ga, hemban je yô, sha kwagh u Yesu kaa ne, ér: “Hanma or u nana pasen Mo sha ishigh ki iorov yô, ka nan je Me pase nan sha ishigh ki Terem u A lu Sha kpaa ye. Kpa hanma or u nana nyiman Mo sha ishigh ki iorov yô, ka di nan je Me nyiman nan sha ishigh ki Terem u A lu Sha kpaa ye.” (Mat. 10:32, 33) Yosev yange nyiman Yesu jighilii ga, kpa shi gema lu a ishimataver i pasen un ken igbar ga. We di ye?

Yosev er kwagh u dedoo, sha ci u Bibilo kaa ér, yange sue Mkohol u Mbaajiiriv sha zwa u ve zua sha Yesu la ga. (Luka 23:51)  Alaghga tsô, lu her shighe u i lu ôron Yesu ijir la ga, er mbagenev ve hen nahan. A lu nyi je kpa, ishima yange i vihi Yosev tsung, sha ijir i i ôr Yesu sha mimi ga, kpa lu a kwaghmôm u una er u yangen ifer shon ga la.

YOSEV TSUA KWAGH U UNA ER YÔ

Yesu kpen kera yô, ikyav tese ér Yosev de mciem shi tsua u suen mbahenen mba Yesu. Yosev yange tese kwagh ne ken igbar shighe u er kwagh u Marku 15:43 a er ne, ér: Yange va ‘hen Pilatu vangertiôr je, va sôn er, i̱ na un ikyom i Yesu.’

Ikyav tese ér Yosev lu her shighe u Yesu kpe la. Ka nahan ve vande fan shighe u Yesu kpe la a Pilatu ye. Sha nahan yô, shighe u Yosev kaa ér i na un ikyom i Yesu la, kpiligh gomna iyol “er [Yesu] kpe fefa yum nahan yô.” (Mar. 15:44) Aluer Yosev yange nenge er Yesu ya ican tsung sha kon u mtsaha yô, lu kwagh u vihin tsung ne mgbegha un u gbidyen kwar ken ishima, nahan masen kuren ikyaa ér, gba u una tsua u dondon Yesu yee? Kwagh a fatyô u lun nahan. A lu nyi je kpa, ishima yange i mgbegha Yosev er kwagh u gba u una er la. Lu u una kera lu orhenen u ken myer ga.

YOSEV II YESU

Atindi a Mbayuda yange kaa ér, mba i er ve ijir i kur ér i wua ve cii ve de lu her zan zan iyangebeen ga. (Dut. 21:22, 23) Nahan kpa, Mbaroma yô, kwagh gba ve sha kwagh la ga, sha ci u yange ve de ikyom i mbaaferev i tsa sha kon ér i hôr, gayô ve time ihyungwa, ve kura ve cii haa shimi. Kpa lu kwagh u Yosev lu a mi ken ishima sha ci u Yesu la ga. Yosev yange lu a uwar, u i time ken  vande yô, ikyua ikyua a ijiir i i wua Yesu la. Er yange i lu a ii or ken uwar ne ga yô, kwagh ne tese ér Yosev sember moughon ken Arimatia * van ken Yerusalem, shi yange soo ér una iin mba hen tsombor na hen ijiir shon. (Luka 23:53; Yoh. 19:41) Er Yosev ii Yesu ken uwar u soo ér i va ii un ker la yô, kwagh ne tese ér yange wa nagh kpen kpen, shi kure kwaghôron u profeti u kaa ér a ii Mesiya a “mbanyarev imôngo” la.—Yes. 53:5, 8, 9.

Ma kwagh ngu u a hembe gban we kwagh a ikyar i u ye a Yehova la yôô?

Uruamabera mba ivangeli mba unyiin mbara cii kaa ér yange mba hungu a ikyom i Yesu sha kon u mtsaha kera yô, Yosev kange i ken akondo a dedoo, maa za wa ken uwar na. (Mat. 27:59-61; Mar. 15:46, 47; Luka 23:53, 55; Yoh. 19:38-40) Or u i ôr jighilii ér ka nan tseegh yange nan wase Yosev yô, lu Nikodemu, u va a akaa a human doon a iin or a mi la. Er se fe ian i ior mba uhar mban lu sha mi la yô, ikyav tese ér, alaghga tsô yange ve tôô ikyom la ayol a ve ga. A shi nan kpa, yange ve kaa a mbashiren ve tom ér ve tôô ikyom shon ve za ii. Aluer ka mbashiren ve tom yange ve er kwagh ne kpa, kwagh u iorov mba uhar mban er la, lu kwagh u kiriki ga. Hanma or u yange nan bende a ikyom cii yô, nan kera lu wang ga ayange ataankarahar, nahan hanma kwagh u nana bende ave cii yô, un kpa a kera lu wang ga. (Num. 19:11; Hag. 2:13) Kwagh ne yange una na yô, a gba u a pav ve a ior ken kasua u i lu eren Paseka la, shi iniongo la cii ia kar ve. (Num. 9:6) Shi er Yosev za ii Yesu yô, lu u alaghga azende a na aa se un ibumegh. Nahan kpa, hen shighe ne, yange kegh iyol u lumun hanma kwagh u una due ken u iin Yesu sha gbenda u civirigh la cii, shi lumun ken igbar ér un ngu môm ken mbahenen mba Kristu.

MKUR U KWAGH U YOSEV

Dugh akaa a i er ken Ityakerada i Ivangeli sha kwagh u m-ii u Yesu la kera yô, Bibilo kera ter kwagh u Yosev u Arimatia ga, nahan kwagh ne va a mpin ugen, ér: Kwagh na za kure nena? Jighilii yô, se fa ga. Kpa sha kwagh u se vande ôron la yô, alaghga tsô, yange kaa ken igbar ér un hingir Orkristu. A lu nyi je kpa, shighe u i kar un shi tagher a zayol la, jighjigh na man vangertiôr na lu taver a taver, lu panden a pande ga. Kwagh ne lu ikyav i dedoo.

Kwagh u i er sha kwagh u Yosev ne, va a mpin u i doo u se cii se pine ayol a ase yô, ér: Ma kwagh ngu, er iantom shin ma kwagh u se tsough u eren ken uma shin akaa a ase shin dooshima u se lu a mi sha mba hen tsombor wase la, gayô ian i eren kwagh sha ishima yase, u a hembe gban se kwagh a ikyar i se ye a Yehova la yôô?

^ par. 18 Alaghga tsô, Arimatia lu Rama, u ainge i yer ér Rentis shin Rantis la. Ijiir ne lu gar u profeti Samuel, u yange gba ica a Yerusalem kuma ukilomita 35 nahan la.—1 Sam. 1:19, 20.