Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Oktoba 2017

Gbenda u Mbampase mba sha Mnenge mba Sekaria la Ve Bende a We Yô

Gbenda u Mbampase mba sha Mnenge mba Sekaria la Ve Bende a We Yô

“Hide nen her a Mo, . . . nahan Mo kpaa Me hide her a ven.”—SEK. 1:3.

ATSAM: 120, 117

1-3. (a) Shighe u Sekaria hii tom na u profeti la kwagh u ior mba Yehova lu nena? (b) Yehova yange kaa a ior nav ér ve hide hen a na sha ci u nyi?

YANGE I tese Sekaria mbampase mba sha mnenge mba kpilighyol. A nenge a ihyurenruamabera u purugh a purugh shi a nenge a kwase tema ken atô u efa kua kasev uhar mba lun a akper a ôô-ôô, ve lu purugh sha ahumbe. (Sek. 5:1, 7-9) Er nan ve Yehova yange tese profeti na mbampase mba sha mnenge mba kpilighyol mban nahana? Kwagh u Mbaiserael lu hen shighe ne nena? Mbampase mba sha mnenge mba Sekaria mban bende a vese nyian nena?

2 Shighe u shi anyom 537 u a mar Yesu la, kwagh er u doon ior mba Yehova kpishi. Yange ve tsa uikyangen ken Babilon anyom 70, nahan kpa i va mase pasen ve hen shighe la. Nahan saan ve iyol kpishi u hiden hiin mcivir u mimi ken Yerusalem. Ka shin anyom 536 u a mar Yesu yô, ve tim imaagh ki tempel.  Tsô “ior ger akenge genger genger, i ungwa ayôôso ica je.” (Esera 3:10-13) Nahan kpa, mbaihyomov gba nôngon ér vea yange ve u eren tom ne. Mzeyol ne na ve iyolkpen, tsô ve de u maan tempel la, ve gba za maan uyaav vev shi kahan ishule ve kpaa. Ve kera er tom ne ga je kuma anyom pue kar ataratar. Nahan lu u a umbur ior mba Aôndo er i gbe u vea hide hen Yehova, vea hemba veren ishima sha akaa a ve ga yô. Yehova yange soo ér ve hide hen a na, shi ve za hemen u civir un sha gbashima man sha ishimataver kpaa.

3 Ka va shin anyom 520 u a mar Yesu yô, Aôndo tindi profeti na Sekaria sha u a za umbur ior nav ityôkyaa i yange un due a ve ken Babilon kera yô. Kwagh ka a er i doo yô, inja i iti i Sekaria la ér “Yehova Umbur.” Shin er Mbaiserael kera umbur kwagh u Yehova er sha u yiman ve la ga nahan kpa, Yehova lu umbur ve her. (Ôr Sekaria 1:3, 4.) Yehova tôndo zwa a ve ér una wase ve vea hide a hii mcivir u mimi. Kpa shi ta ve icin ér saa vea civir un a ishima ve cii ve una lumun mcivir ve la ye. De se nenge nen er Yehova mgbegha ior nav sha akaa a Sekaria nenge a mi ken mpase na u sha mnenge u sha ataratar man u sha utaankaruhar la yô. Shi se lu timen sha akaa a se fatyô u henen ken mbampase mban nyian yô.

AÔNDO TSAHAN MBAIV

4. Sekaria yange nenge a nyi ken mpase u sha mnenge na u sha ataratar laa, man er nan ve yange i nger kwagh sha ihurenruamabera la avegher ahar? (Nenge foto u sha 1, u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

4 Takerada u Sekaria ityough 5 hii ôron se mpase u sha mnenge u kpilighyol ugen. (Ôr Sekaria 5:1, 2) Sekaria nenge a ihyurenruamabera lu purugh sha ahumbe. Ruamabera ne lihe je nôngo u kuman angahar 30 shi gbanger kuma angahar 15 nahan! I bugh ihurenruamabera ne shi i lu a loho u ijirigh sha mi, keen man keen. (Sek. 5:3) Sha ayange a ngise la, i ngeren kwagh sha ihyurenruamabera vegher môm tseegh. Nahan kpa, er loho ne lu u injaa yum yô, i nger u sha ruamabera ne vegher ne man vegher la cii.

Gba u Mbakristu vea palegh hanma iv cii (Nenge ikyumhiange i sha 5-7 la)

5, 6. Yehova nengen iv nena?

5 Ôr Sekaria 5:3, 4. Er i lu u hanma or nana va ôr Yehova kwagh u nan nahan kpa, ior mba ve yer sha iti na la je yô vea hemba eren nahan cii. Mba Yehova a doo ve ishima yô, ve fa ér aluer mba iin yô, tese ér mba ‘teren iti i Aôndo ve gbilin.’ (Anz. 30:8, 9) Aluer ityôkyaa i i ne ve or ii la ka i dedoo je kpa, nan ngu tesen ér nan hemba wan asaren a nan ikyo a Aôndo, shi akaa a iyolough hemba gban nan ishima. Nan wa tindi u Aôndo ikyo ga, shi nan laha Yehova kua iti na je kpaa.

6 U nenge er Sekaria 5:3, 4 a kaa ér, “ifan . . . ia nyôr ken iyou i ormbaiv . . . ia tema ken atô u iyou i nan, ia nande i puru” kpa? Nahan Yehova una fatyô u duen a iferkwagh ken igbar, shi ôron or u nan er isholibo ken nongo na la cii ijir. Aluer or ii man nan yer mbaatindiv kwagh u nan er la shin mbavesen mba hen ijiir tom i nan shin mbamaren gayô mbatamen mba ken tiônnongo je kpa, nana fatyô u yeren Yehova isholibo la ga, sha ci u akaa cii nga gbar gbar sha ishigh nagh. (Heb. 4:13) Ka i doo se kpishi u lun imôngo a ior mba ve kange ishima u tesen ieren i mimi “sha akaa cii” yô!—Heb. 13:18.

7. Se palegh ifan i ihyurenruamabera u purugh a purugh la nena?

7 Hanma iv cii vihi Yehova ishima kpishi. Se nenge ser u dondon atindi a Yehova a perapera shi eren kwagh u una va a ilyahan sha iti i Yehova ga la ka kwagh u icivirigh kpishi. Aluer se mba eren nahan yô, se palegh ijirôron i Yehova a lu van a mi sha ci u ior mba ve peren atindi a na sha apera la.

 GBA U SE KUREN ICEGHZWA YASE “AYANGE AYANGE”

8-10. (a) Ka nyi i lu ibumunu? (b) Ka mbum u nyi Sedekia yange bum kpa kera er sha mi ga?

8 Loho u i nger sha ihyurenruamabera u purugh a purugh la shi ngu a icintan sha ci u mba ve ‘bumun iti i Aôndo sha aie’ la. (Sek. 5:4) Ibumun ka kwaghôron u tesen kwagh u a lu u mimi yô, shin ka ityendezwa i sha gbashima i or nan sue a sue je ér nana er ma kwagh shin nana er ga yô.

9 Kwagh u bumun ken iti i Yehova la ka beerkwagh ga cii. Se nenge a mimi u kwagh ne ken kwagh u er Sedekia, tor u yange mase hemen ken Yerusalem la. Yange tor Sedekia bum ken iti i Yehova ér una lu sha ikyev i tor u Babilon, kpa kera er sha ibumun na ne ga. Sha nahan yô, Yehova ôr un ijir kaa ér: “Er M lu u uma ne, . . . mimi je, ken ijiir i tor a tem, u a va ker un tor la, un u mbum na a laha la, man shi a vihi ikyuryan na la, ka hen a na ken atô u Babilon je [Sedekia] una kpe ye.” —Esek. 17:16.

10 Tor Sedekia yange bum ken iti i Yehova nahan Yehova soo ér a er sha ibumun na la. (2 Kron. 36:13) Kpa er Sedekia ma er nahan yô, gema zamber a Mbaigipiti ér ve yima un sha ikyev i Babilon, kpa ve kanshio.—Esek. 17:11-15, 17, 18.

11, 12. (a) Ken uiceghzwa mba se eren cii, ka i han i hembe? (b) Gba u iceghzwa i se er a Yehova la ia bende a gbenda u se eren akaa ken uma wase ayange ayange la nena?

11 Se kpa, Yehova keghen ato a uityendezwa mba se eren cii. Nahan shighe u se er ityendezwa yô, doo u se kure i vough, aluer se er nahan yô, a doo un a vese. (Ps. 76:11) Uityendezwa mba se eren cii, u hemban yô ka u yange se er shighe u se tsegha iyol yase sha ci u Yehova la. Iyoltseghan ka ityendezwa i vesen i se er ser se za hemen u civir Yehova ken nyityô mlu cii yô.

12 Ka se kure iceghzwa yase a Yehova  nena? Ka sea tagher a imeen i vesen shin i kiriki kpa sea tile sha mimi her yô, kwagh la a tese ér se mba kuren iceghzwa i se er ser se civir Yehova “ayange ayange” la. (Ps. 61:8) Ikyav i tesen yô, aluer or u hen ijiirtom you shin or u ne ze makeranta imôngo nan ngu hian a we nahan, u venda kwagh la a nan kpa? U tese wer, ‘saan we iyol a igbenda’ i Yehova kpa? (Anz. 23:26) Aluer hen tsombor wase cii ka se tseegh se civir Yehova di ye? Se mba sônon Yehova ser a wase se se za hemen u eren kwagh sha inja i Orkristu kpa? Se mba sughun Ter wase u sha, u se doo un ishima la hanma iyange sha er a ve a vese hen a na man sha dooshima na u a tesen se la kpa? Se mba er Bibilo ayange ayange kpa? Jighilii yô, ka akaa a yange se tôndo zwa a Yehova ser se eren je la. Aluer se mba eren nahan yô, tese ér se mba ungwan imo na. Ka sea eren akaa a civir un sha gbashima yô, se lu tesen ser Yehova doo se ishima, shi mimi je se tsegha ayol a ase sha ci na. Mcivir wase ka gbenda u se eren kwagh ken uma wase yô, ka kwagh u sha ikpazwa ga. Aluer se kure iceghzwa yase la yô, a kpe se iyol. Yehova una er akaa a dedoo a vese ken hemen sha ci u jighjigh wase la.—Dut. 10:12, 13.

13. Ka akaa a nyi nahan se fatyô u henen ken mpase u sha mnenge u Sekaria u sha ataratar laa?

13 Mpase u sha mnenge u Sekaria u sha ataratar la wase se u fan er i gbe u ior mba Yehova a doo ve ishima la vea iin ga shi vea kuren iceghzwa ve kpaa yô. Shi se nenge er Mbaiserael er akaa a doon ga, kpa Yehova kende ve ga yô. Yange fa ér mbaihyomov vev wa ndor a ve kase ve cii, nahan yina ve ga. Ikyav i Yehova i kuren uityendezwa nav la tese se er i gbe u se kpa se kuren uityendezwa asev yô. Gbenda môm u Yehova a wasen se yô, ka kwagh u a kaa ér una va dugh iferkwagh shin tar kera jimin cii la, man kwagh ne na se ishimaverenkeghen. Mpase u sha mnenge u Sekaria u dondon ne seer pasen se kwagh u ishimaverenkeghen la.

I “VER” IFERKWAGH HEN “IJIIR NA”

14, 15. (a) Sekaria nenge a nyi ken mpase u sha mnenge u sha utaankaruhar laa? (Nenge foto u sha 2, u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Ka nyi i lu kwase u a lu shin atô u efa laa, man er nan i cir un shimi?

14 Sekaria yange nengen a ihyurenruamabera u purugh a purugh la cii yô, ortyom kaa a na ér a̱ “kende ashe sha.” Ka nyi yange nenge a mi ken mpase u sha mnenge u sha utaankaruhar laa? A nenge a “efa” lu duen. (Ôr Sekaria 5:5-8.) Efa u kehen akuma akuma ne lu a “kughur u sha inyer.” Mba bughun kughur la kera yô, Sekaria nenge a “kwase lu ker.” Ortyom la kaa a na ér kwase la ka “iferkwagh.” Yange a kpiligh Sekaria iyol er nenge kwase la lu nôngon una due yô. Kpa fese nahan ortyom la kende un shin atô u efa la, gema kughur u sha inyer la cir zwa u efa la a mi. Inja i kwagh ne ér nyi?

15 Mpase u sha mnenge ne tese ér Yehova una lumun iferkwagh hen atô u ior nav ga, hanma inja i iferkwagh cii. Ka una nenge a iferkwagh hen atô u ior nav yô, a dugh kera fese je. (1 Kor. 5:13) Kwagh u ortyom la gema kughur u sha inyer cir zwa u efa fese la tese ér ka kwagh u Yehova a eren je la.

Yehova nôngo tsung ér mcivir u mimi a lu wang (Nenge ikyumhiange i sha 16-18 la)

16. (a) Sekaria nenge i er a efa la nena? (Nenge foto u sha 3, u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Kasev mba lun a akper la yem a efa la hana?

16 Ka been heela yô, Sekaria nenge a kasev uhar mba lun a akper a vesen er ôô-ôô nahan. (Ôr Sekaria 5:9-11.) Kasev mba uhar mban mba kposo a kwase u i we un shin efa la! Ve sen sha akper a ve a vesen la, ve tôô efa u a lu a “iferkwagh” shimi la. Nahan ve za a mi hana? Ve za kende iferkwagh la ken “tar u Shinar” shin Babilon. Kpa er nan ve yange ve yem a efa u iferkwagh lu shimi la ken Babilon?

17, 18. (a) Er nan ve Babilon lu ‘ijiir i injaa i veren’ “iferkwagh” kere? (b) Se kange ishima ser se er a iferkwagh nena?

 17 Mbaiserael mba sha ayange a Sekaria la yange vea kav ityôkyaa i í na ve Babilon lu ijiir i injaa i za veren “iferkwagh” ker yô. Sekaria vea Mbayuda mbagenev fa er Babilon lu ijiir i í eren aferakaa sha shighe ve la yô. Er ve vese ken gar u hôngor man akombo a civir ngee ker ne yô, ve nôngon kwagh ayange ayange sha er vea nyôr iyol ken akaa la ga yô. Nahan mpase u sha mnenge ne suur ve asema kpen kpen. Ve fa je ér Yehova una lumun ér kwagh môm a hôngor mcivir u mimi ga!

18 Nahan cii kpa, mpase u sha mnenge la shi umbur Mbayuda ér gba u ve kpa vea nôngo sha er kwagh môm una hôngor mcivir ve ga yô. Mayange je a lumun ér iferkwagh i tema hen atô u ior mba Yehova ga. I va a vese ken nongo u Aôndo u lun wang, ape a tesen se dooshima na shi a kuran se kpaa la, nahan se mba a tom u nôngon ser u̱ za hemen u lun wang. “Iyou” yase ka ia hôugh ker yô, se ese i gaa? Mayange je se lumun ser iferkwagh i hôngor paradiso wase u ken jijingi ne ga.

IOR MBA LUN WANG MBA NE YEHOVA CIVIR

19. Ka nyi se fatyô u henen ken mbampase mba sha mnenge mba Sekaria mba injaa mbara nyiana?

19 Mpase u sha mnenge u Sekaria u sha ataratar man utaankaruhar la ka icintan i vesen hen ior mba ve eren kwagh sha mimi ga la cii. Mayange Yehova una lumun ér iferkwagh i̱ za hemen ga. Hanma or u nan civir Yehova sha mimi cii, gba u nana kôr iferkwagh ihyom tsung je. Mbampase mba sha mnenge mban shi na yô se mba a vangertiôr ser, aluer se nôngo kpoghuloo se mba eren ishima i Ter wase u sha u se doo un ishima la yô, una kura se shi una ver se doo doo, nahan ifan i kuugh la ia kera kôr se ga. Er i lu ican kpishi u lun wang ken tar u iferkwagh i dumbur ker yum ne nahan kpa, se fatyô u lun a vangertiôr ser, sha iwasen i Yehova yô, kwagh a hemba se ga! Kpa ka nyi ia wase se u nan jighjigh ser mcivir u mimi una za a za hemen ken tar u ior ve fe Aôndo ga yum nee? Er nan se fe ser Yehova una kura nongoior na er zegecan a lu zurum nee? Se lu timen sha mbampin mban ken ngeren u dondon ne.