Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Oktoba 2017

‘Dooshima Wase A̱ Lu sha Ieren man sha Mimi Kpaa’

‘Dooshima Wase A̱ Lu sha Ieren man sha Mimi Kpaa’

“Dooshima wase a̱ de kera luun sha mkaan shin sha nombor tsô ga, kpa i̱ lu sha ieren man sha mimi kpaa.”—1 YOH. 3:18.

ATSAM: 72, 124

1. Ka nyi i lu dooshima u hemban cii laa, man er nan ve kwagh a lu nahana? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

DOOSHIMA u a har sha akaawan a vough la, u i yer ér a·gaʹpe la, ka iyua i i dugh hen Yehova yô. Ka Yehova a lu imbor i dooshima ne ye. (1 Yoh. 4:7) Dooshima ne hemba hanma dooshima ugen cii. Er dooshima ne a we u tesen or erdoo shi eren a nan kundu kundu nahan kpa, a hemba haren sha u tesen mbagenev dooshima u tangen iyol ga la. Takerada ugen u pasen asember ôr kwagh u a·gaʹpe ér, “a fatyô u fan un sha aeren a dooshima ne ka a mgbegha or nan er la tseegh.” Shighe u se tese dooshima u tangen iyol ga shin mbagenev ve tese se imba dooshima ne yô, uma wase ka a doo tsung, i saan se iyol shi uma wase a lu se a inja kpaa.

2, 3. Yehova tese uumace dooshima u tangen iyol ga la nena?

2 Yehova tese ér uumace doo un ishima cii man gba Adam vea Ifa ye. Yehova er tar ér u lu ya u orumace gbem sha won, ape or a lu uma tseegh tsô ga, kpa a kpe nan iyol sha mimi yô. Yehova er kwagh ne sha ci u iwasen yase, lu sha ci u mtsera na ga. Shi yange tese dooshima u tangen iyol ga la, sha u haan ônov nav mba shin tar la iveren sha er ve lu uma gbem sha won ken paradiso u er sha ci ve la yô.

3 Adam man Ifa yange mba hembe atô yô, Yehova tese dooshima  na u tangen iyol ga la sha gbenda u hemban cii. Yange wa iyol u nan naagh sha ci u ônov mba Adam man Ifa vea va mar la, nahan fa je ér, mbagenev ken ve vea va er kwagh u tesen iwuese sha dooshima u Un tese la. (Gen. 3:15; 1 Yoh. 4:10) Jighilii yô, hii shighe u Yehova tôndo zwa u van a Oryiman la je, maa nenge ér un na naagh ku shon kera kpaa. Nahan anyom nga kar 4,000 yô, Yehova na naagh sha wan na u môm môm la sha ci u tar u uumace, man kwagh ne yange nyoon un tsung. (Yoh. 3:16) Saan se iyol kpishi er Yehova a lu tesen se dooshima u tangen iyol ga la yô!

4. Ka nyi i tese ér uumace mba ve ye dyako i isholibo ne vea fatyô u tesen mbagenev dooshima?

4 Se fatyô u tesen dooshima u tangen iyol ga la sha ci u Aôndo gba se sha ibeen na. Dyako u isholibo i se ye la na yô, ka i taver se u tesen mbagenev dooshima, kpa isholibo la kar a tahav mbu se lu a mi u tesen mbagenev dooshima la kera ga. Abel yange tese ér Aôndo doo un ishima sha u nan Un naagh sha kwagh u hemban doon cii u lu a mi la. (Gen. 4:3, 4) Noa kpa, yange tese dooshima u tangen iyol ga la sha u pasen mbawanndor a na loho u Aôndo anyom imôngo, shin er ve lumun u keghen ato a na ga nahan kpaa. (2 Pet. 2:5) Aberaham yange tese ér dooshima u un lu a mi sha Aôndo la hemba taver a hanma kwagh ugen cii, shighe u Aôndo kaa ér a na naagh sha wan na Isaka la. (Yak. 2:21) Er se lu tagher a mbamtaver nahan je kpa, se fatyô u tesen mbagenev dooshima, er nomso mba jighjigh mbara nahan.

DOOSHIMA U MIMI MAN U MIMI GA

5. Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u tesen dooshima u mimi laa?

5 Bibilo kaa ér, se de tesen dooshima u mimi la “sha mkaan shin sha nombor tsô ga, kpa i̱ lu sha ieren man sha mimi kpaa.” (1 Yoh. 3:18) Kwagh ne tese ér se fatyô u tesen mbagenev dooshima sha mkaan gaa? Se fatyô yum! (1 Tes. 4:18) Kpa kwagh ne tese ér gba u dooshima wase una saa sha mkaan tseegh ga, hemban cii je yô, shighe u mbagenev ve lu ken mbamlu mba se fatyô u eren kwagh kpôô kpôô sha u wasen ve yô. Ikyav i tesen yô, shighe u or u se civir Yehova a nan imôngo la nan lu a akaa a hange hange a ken uma ne ga yô, gba u se er kwagh a hemba di u kaan a nan ér nana lu bem bem di tsô la. (Yak. 2:15, 16) Kape dooshima u se lu a mi sha Aôndo man mbawanndor a vese la kpa, ka a mgbegha se se sônon Aôndo ser “a tindi mbatomov ken sunda na” tseegh tsô ga, kpa shi se eren tom u pasen kwagh la kpoghuloo je la.—Mat. 9:38.

6, 7. (a) Ka nyi i lu dooshima u “lun a imanger” ga laa? (b) Ka unô ve ver ikyav i dooshima u mimi ga laa?

6 Apostoli Yohane yange nger wener, gba u dooshima wase una ‘lu sha ieren man sha mimi kpaa.’ Sha nahan yô, gba u se tesen dooshima u “lun a imanger ga” shin u “sha imanger ga” la. (Rom. 12:9; 2 Kor. 6:6) Kwagh ne tese ér, ashighe agen or nana fatyô u tesen dooshima sha ikparashe. Alaghga se pine ser, ‘Kwagh ngu u i yer ér dooshima u lun a imanger yôô?’ Ei, kwagh ngu nahan ga! Kwagh ne ka dooshima u mimi la ga cii, kpa ka ikparashe di tsô.

7 Nenge ase kwagh u ior mbagenev mba ve ver ikyav i dooshima u mimi ga ne. Satan yange er kwagh inja er lu keren kwagh u hemban doon cii sha ci u Ifa nahan ken sule u Eden, kpa ieren na la yange i tese jighilii ér, lu keren mtsera na tseegh shi a wa imanger kpaa. (Gen. 3:4, 5) Sha ayange a Davidi la kpa, Ahitofel tese ér un ngu ijende i tor i mimi ga. Ahitofel yange va hingir u nengen Davidi mker, sha u keren mtsera na tseegh. (2 Sam. 15:31) Nyian kpa, mbavendan mimi man mbavan a mpav ken tiônnongo ka ve ôr kwagh a ior sha “zwanyohon man zwaovon” inja er mba a dooshima nahan, kpa awashima ve jighilii yô, ka i lu u keren mtsera ve tseegh.—Rom. 16:17, 18.

8. Ka mpin u nyi i doo u se pine ayol a ase?

8 Dooshima u sha imanger la ka ieren i ihyeenegh i i doo u or a lu a mi ga yô, sha ci u dooshima ne ka u mimi ga, u a lu kposo a dooshima  u tangen iyol ga u a dugh hen Aôndo la yô. Se fatyô u bumen ior a imba dooshima u sha imanger ne, kpa Yehova yô ga. Jighilii yô, Yesu yange kaa ér, ior mba ve eren kwagh er mbaimangerev nahan cii, a gber ve “atôôn atôôn.” (Mat. 24:51) Sha kpôô yô, mayange mba civir Yehova vea soo u tesen dooshima u sha imanger la ga. Nahan kpa, doo u se pine ayol ase ser, ‘Dooshima wam ka u mimi kpa, shin m tangen iyol shi m eren kwagh sha mimi ga?’ De se nenge ase igbenda itiankarinyiin i se fatyô u nôngon kpoghuloo tesen dooshima u “lun a imanger ga” la yô.

ER SE TESE “DOOSHIMA WASE . . . SHA IEREN MAN SHA MIMI KPAA” YÔ

9. Dooshima u mimi ka a mgbegha se u eren nyi?

9 I saan we iyol u eren ityom i mbagenev ve fe kwagh sha mi ga la. Gba u se kegh iyol u eren ityom i sha dooshima sha ci u anmgbianev asev ken “myer” shin i ior ve fe kwagh sha mi ga la, shighe u i gbe u se er nahan yô. (Ôr Mateu 6:1-4.) Anania vea Safira yange ve fatyô u eren kwagh ne ga. Er kwagh u eren iyua ken myer la doo ve ga yô, ve er iyua ve sha gbenda u hanma or nana fa yô, nahan kwagh u vihin tsung er ve sha ci u imanger ve la. (Aer. 5:1-10) Nahan kpa, dooshima u mimi ka a mgbegha se u eren anmgbianev asev tom saan saan, a u mbagenev fan kwagh sha mi shio. Ikyav i tesen yô, anmgbianev mba ve wasen Mbahemenev mba Shin Itine tom u eren kwaghyan u ken jijingi la, ka ve er kwagh ne ken myer, mba keren ér i fa ve ga shi mba pasen ior ungeren mba ve er tom sha mi la kpaa ga.

10. Se fatyô u hemen sha u nan mbagenev icivir nena?

10 Hemen nen sha u nan mbagenev icivir. (Ôr Mbaromanu 12:10.) Yesu yange ver ikyav i nan mbagenev icivir la sha u eren tom u u hemba gban ijime cii yô. (Yoh. 13:3-5, 12-15) Alaghga a gba u se nôngo kwagh tsung cii ve se lu a ieren i hiden a iyol ijime i i gbe u se lu a mi ve se naan mbagenev icivir sha imba gbenda ne la ye. Mbaapostoli je kpa, yange ve kav aeren a Yesu la vindi vindi ga, zan zan i va kar ivin ve a icighan jijingi. (Yoh. 13:7) Se fatyô u nan mbagenev icivir sha u palegh u henen ser se hemba zan makeranta a ve shin se mba a uyôughyôughmbaakaav gayô se mba a ityom ken nongo u Yehova hemba ve la. (Rom. 12:3) Aluer mba wuese mbagenev kpa i de saren se ga, kpa doo u se ember a ve imôngo, sea nenge ser ma i ne se icivir er ve nahan shin se kpa ma i wuese se er mbagenev nahan sha tom u i er la je kpaa.

11. Gba u se wuese mbagenev sha mimi sha ci u nyi?

11 Wuese anmgbianev ou sha mimi. Doo u se keren aan aa se fatyô u wuese anmgbianev asev yô, sha ci u kwagh ne una “fatyô u maan a maa” ve. (Ef. 4:29) Nahan kpa, gba u se eren kwagh ne sha mimi. Aluer ka nahan ga yô, se lu wuese ve sha mimi ga gayô se lu palegh tom u se lu a mi u wan ve kwagh u i gbe u ma se we ve la. (Anz. 29:5) Aluer se wuese or sha ishigh ki nan, kpa ken ijime i nan yô, se gema se mba puun nan yô, iwuese la cii ka ikparashe. Apostoli Paulu yange palegh hôn ne shi ver ikyav i dedoo sha kwagh u tesen dooshima u mimi la sha gbenda u wuese mbagenev la. Ikyav i tese yô, yange wuese aeren agen a Mbakristu mba ken Korinte la sha mimi. (1 Kor. 11:2) Nahan kpa, shighe u aeren a ve kera kuma iwuese ga la yô, a pase ve wang, sha gbenda u kundu kundu.—1 Kor. 11:20-22.

Gbenda môm u tesen anmgbianev asev dooshima man erdoo yô, ka u nan ve kwagh u kwagh a gbe ve a mi la (Nenge ikyumhiange i sha 12 la)

12. Shighe u se lu tesen mbagenev erdoo yô, se fatyô u tesen dooshima u mimi la nena?

12 Tesen mbagenev erdoo. Yehova wa se kwagh ér se naan anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kwagh wuee. (Ôr 1 Yohane 3:17.) Nahan kpa, gba u se er kwagh ne a awashima u vough, i de lu sha u keren mtsera wase ga. Se fatyô u pinen ayol ase ser: ‘M tesen erdoo hen azende am a kôôsôô la shin hen mba i fe ve wuee la, gayô hen mba alaghga vea fatyô u wasen mo sha ma gbenda ugen la  tseeghlee? Shin ka m ker igbenda i tesen erdoo hen anmgbianev mba nomso man mba kasev mba m fe ve tsembelee ga la, gayô hen mba ve lu a kwagh u kimbin mo sha erdoo wam ga laa?’ (Luka 14:12-14) Tôô ase wer, Orkristu u u civir Aôndo a nan imôngo nan ngu ken ibanave sha ci u nan er kwagh sha kwaghfan ga, gayô nan sugh u sha erdoo u u tese nan la ga. Nahan u er nena? Aluer kwagh ngu nahan yô, doo u se dondo kwaghwan ne, ér: “Yôron nen ayol a en, kpa de gban nen ahon sha mi ga.” (1 Pet. 4:9) Aluer u dondo kwaghwan ne yô, u zua a injar i or ka nan zua a mi sha u nan mbagenev kwagh a awashima u vough la.—Aer. 20:35.

13. (a) Ka hanma shighe nahan ka i hemba taver se u wasen mba ve taver ga laa? (b) Ka akaa a nyi nahan se fatyô u eren jighilii sha u suen mba ve taver ga laa?

13 Wasen nen mba ve taver ga yô. Tindi u Bibilo u a kaa ér se ‘wasen mba ve taver ga’ la, una fatyô u nan a fa aluer se mba tesen dooshima u mimi la yô. (1 Tes. 5:14) Anmgbianev kpishi mba jighjigh ve u nan a taver ga la, shighe ka una va karen yô a taver, nahan kpa, mbagenev yô ka i gba u se wa ishima a ve shi se za hemen u suen ve. Kwagh ne wa u taver ve ishima sha avur a Ruamabera shi lôhôn ve ser ve due kwaghpasen vea vese, gayô keghen ato a ve shighe u ve lu lamen a vese yô. Kwagh ugen yô, u gban tôôn tsô ser anmgbian u nomso shin u kwase “taver” shin nan “taver ga” yô, doo u se fa ser, se cii se taver sha igbenda igen, kpa igen yô, se taver ga. Apostoli Paulu je kpa, yange kaa ér un taver ga sha igbenda igen. (2 Kor. 12:9, 10) Sha nahan yô, se cii se fatyô u zuan a iwasen hen Mbakristu mba se civir Aôndo a ve imôngo la.

14. Ka nyi i gbe u se kegh iyol u eren sha er se za hemen u lun ken bem vea anmgbianev aseva?

14 Ker bem. Ka sea nenge ser i kav kwagh u se er la tsembelee ga shin i er kwagh a vese sha inja ga je kpa, se er hanma kwagh u se fetyô la cii sha er se za hemen u lun ken bem vea anmgbianev asev yô. (Ôr Mbaromanu 12:17, 18.) Zamber una fatyô u surun or u se vihi nan ishima ker la ishima, kpa gba u una due ken ishima yase. Ikyav i tesen yô, a u we kaan wer, “yam anyi sha gbenda u ishima i vihi ker la” yô, u fatyô u lumun sha mimi nahan wer u er kwagh u a ne ve zayol a va dugh yô, nahan kaan wer, “yam anyi sha kwagh u m ôr u doon we ga la.” Kpa hemba kan hange hange cii u se ker bem ken ivese. Nom vea kwase ve de soon ayol a ve ken igbar sha ikparashe, kpa geman lun ving shin ôron akaa a nyoon ken ishima gayô eren ipila sha gbenda u vihin ayol a ve ishima ker ken myer ga.

15. Se fatyô u tesen ser se de anmgbianev asev kwaghbo ve sha mimi nena?

15 Deen mbagenev kwaghbo ve a ishima i gbar gbar. Shighe u or hii se yô, ka se de nan kwaghbo, nahan ishima i kera vihi se ker a nan ga. Ka sea ‘kundun asema a ayol a ase sha dooshima, shi sea nôngo tsung u kuran mzough u ken Jijingi sha mkange u bem’ yô, kwagh la a na se fatyô u den ior mba ve hii se, kpa alaghga ve fe ga la kwaghbo ve. (Ef. 4:2, 3) Aluer se soo u den mbagenev kwaghbo ve sha mimi yô, gba keng u se kighir mhen wase sha er se “koson kwagh u bo ken ishima ga” yô. (1 Kor. 13:4, 5) Aluer se koso kwaghbo u or er se la ken ishima shin se wa ishima bough a nan yô, se lu  vihin ikyar i se ye vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev la vindi vindi tseegh tsô ga, kpa se lu vihin ikyar i se ye vea Yehova la kpaa. (Mat. 6:14, 15) Se fatyô u tesen ser se de anmgbianev asev kwaghbo ve sha mimi sha u eren msen sha ci ve.—Luka 6:27, 28.

16. Doo u se nenge aan a tom a i ne se ken nongo u Yehova la nena?

16 De akaa a u er sha u zuan a mtsera wou tseegh la a kar u. Aluer se mba sha aan a tom ken nongo u Yehova yô, doo u se nenge kwagh ne ér ka gbenda u tesen Yehova ser se soo un sha u ‘keren kwagh u doon sha ci wase iyol yase tsô ga, kpa i̱ lu kwagh u doon orgen kpaa.’ (1 Kor. 10:24) Ikyav i tesen yô, sha mbamkohol asev mba kiriki man mba vesen cii, mbasôron mtem ka ve vande nyôron hen ijiir i mkohol la cii ve ior mbagenev ve mase van ye. Er ma ve nenge tom ve la ér ka ian i tsuan ajiir a hemban doon sha ci ve gayô icombor ve yô, anmgbianev mban kpishi ka ve tsua u teman sha ajiir a a kpe ve iyol kpishi ga yô, hen vegher u i kaa ér ve eren tom her la. Ka ve de kwagh u vea er sha u zuan a mtsera ve tseegh la a kar ve sha imba gbenda ne, nahan ve tese dooshima u tangen iyol ga la. U fatyô u dondon ikyav ve i dedoo ne nena?

17. Aluer or er isholibo i vesen yô, dooshima u mimi una mgbegha nan u eren nyi?

17 Pase asorabo ou a ken myer la shi de a. Mbakristu mbagenev er asorabo a vesen shi mba nôngon tsung ér vea yer asorabo shon sha er vea hee shin vea va mbagenev ahenge ga yô. (Anz. 28:13) Nahan kpa, ieren ne tese dooshima ga, sha ci u ka i bende a orisholibo la tseegh tsô ga, kpa ka i bende a mbagenev kpaa. Nena yô? Ieren ne ia fatyô u nan jijingi u Aôndo una kera lu ken tiônnongo la ga shi ia vihi bem u tiônnongo shon jimin cii. (Ef. 4:30) Dooshima u mimi ka a mgbegha Mbakristu mba ve er asorabo a vesen la u pasen mbatamen asorabo shon, sha er mbatamen vea fatyô u nan ve iwasen i i gbe u a na ve la yô.—Yak. 5:14, 15.

18. Dooshima u mimi ngu hange hange nena?

18 Dooshima hemba aeren agen la cii. (1 Kor. 13:13) Dooshima ka a tese ér se mba mbadondon Yesu shi se mba kaven Yehova u a lu imbor i dooshima la. (Ef. 5:1, 2) Paulu yange nger ér “aluer . . . mea lu a dooshima ga yô, m ngu ma kwagh je ga.” (1 Kor. 13:2) Sha nahan yô, se za nen hemen u tesen mbagenev dooshima, i de lu “sha mkaan” tseegh tsô ga, kpa i “lu sha ieren man sha mimi kpaa.”