Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

“Yam Mimi, De Teen Un Ga”

“Yam Mimi, De Teen Un Ga”

“Yam mimi, de teen un ga, een, kua kwaghfan man ityesen man mkav kpaa.”—ANZ. 23:23.

ATSAM: 94, 96

1, 2. (a) Ka nyi se lu a mi i i hembe gban se kwagh ciilii? (b) Ka akaa a mimi a nyi a gbe se kwagha, man ka sha ci u nyi? (Nenge ufoto mba ve lu sha mhii u ngeren ne la.)

KEN akaa a u lu a mi cii, ka hanmô a hembe gban we kwagha? U fatyô u geman kwagh shon nan, ngohol kwagh ugen u a yen sha mi yôô? Mbacivir Yehova mba ve tsegh ayol a ve yô, a taver ve u nan mlumun sha mbampin mbara ga. Kwagh u se lu a mi u a hembe gban se kwagh cii yô, ka ikyar i se ye a Yehova la, shi se fatyô u geman i nan sha kwagh môm môm kpaa ga. Mimi u Bibilo i tese la kpa gba se kwagh, gadia ka mimi la a ne i hingir u se ya ikyar vea Ter wase u sha la ye.—Kol. 1:9, 10.

2 Gbidye ase kwar nenge akaa a Yehova, Ortesen wase u Hemban Cii la a tese ken Bibilo i i lu Mkaanem nam la. A tese se mimi sha kwagh u iti na kua aeren a na a doon tsung la. A pase se er se doo un ishima je, un ne Wan na Yesu, a va kpe sha ci wase yô. Yehova shi pase se kwagh u Tartor u Mesiya kua ishimaverenkeghen i mba i shigh ve mkurem, i lu u vea yem sha la, man ishimaverenkeghen i mba ve lu “iyôngo igen” mba vea va lu ken Paradiso shin tar la. (Yoh. 10:16) A tese se er se eren uma wase yô. Mimi u a tese se ne gba se kwagh tsung sha ci u ka a na se kporom ikyua a  Orgban se. Mimi ne shi na uma hemba ngun se a inja.

3. Yehova kaan ér se yam mimi sha inyara?

3 Yehova ka Aôndo u a ne kwagh wuee yô. Ka a wase mba ve lu keren mimi la u zuan a mimi shon. Yehova yange gema uma u Wan na u ishima ishima je kpa na iyua a mi. Se mba a vangertiôr ser mayange Aôndo una kaa ér se yam mimi ne sha inyar ga. Ka nahan ve, zum u orgen u i yilan un ér Shimon, kaa a apostoli Peteru ér una na un inyaregh a na un tahav mbu nan ior icighan jijingi yô, Peteru zôhô a na ye. Peteru kaa ér: “Inyaregh yough ki̱ saa ishe a we imôngo, sha ci u u hen ken ishima you wer, ú zua a iyua i Aôndo sha inyar yô.” (Aer. 8:18-20) Nahan inja i kwagh u Bibilo i kaa ér “Yam mimi” la ér nyi?

INJA I “YAM” MIMI LA ÉR NYI?

4. Ka nyi se lu henen ken ngeren nee?

4 Ôr Anzaakaa 23:23. Ka se nôngo kwagh kpoghuloo ve se kôrcio u henen mimi u Mkaanem ma Aôndo la ye. Gba u se kegh iyol u den nyityôkwagh cii ser i kar se sha er se zua a mimi la yô. Er orfankwagh u yange nger takerada u Anzaakaa la kaa nahan, zum u se “yam,” shin se zough a “mimi” yô, gba u se wa ikyo sha er se ‘tee’ un shin una saa ga yô. De se time se fa inja i kwagh u i kaa ér “yam” mimi la, kua ishe na, shin kwagh u alaghga a gba u se kimbi sha u zuan a mi la. Kwagh ne una na mimi ne una seer gban se kwagh, shi se seer taver ishima i se kange ser mayange se ‘tee’ mimi ne ga la. Shi se nenge er mimi la a hembe nyityôkwagh i se ne sha u yamen un cii yô.

5, 6. (a) Se fatyô u yamen mimi, kpa a lu sha inyar ga nena? Tese ikyav. (b) Mimi ngu a wase se nena?

5 Kwagh u i lu u a na se gbilin je kpa, ka i gba u se vihi kwagh ve se zua a mi ye. Ishember i ken zwa Heberu i i gem ér “yam” ken Anzaakaa 23:23 la, a fatyô u lun “u zuan” a kwagh kpaa. Asember la cii tese ér gba u se nôngo kwagh shin se na kwagh sha er se zua a kwagh yô. Se fatyô u tesen ikyav i kwagh ne nahan. De se tôô ser ka yôôn kasua ér: “Mba Nan Ior Ayaba Gbilin.” Nahan u hen wer ayaba la una kar ishima a gba va lun se sha tebur tsôô? Mayange ga. A gba u saa se nôngo se za ken kasua ve se za ngohol ye. Kpa ayaba ne ka nan gbilin ga zee? Ka gbilin. Nahan kpa a gba u saa se mough sha, se zende shi se tôô shighe wase se za ken kasua la ve se zua a mi ye. Kape mimi kpa i lu je la, gba u se yam sha inyar ga. Nahan cii kpa, gba u se nôngo kwagh ve se zua a mi ye.

6 Ôr Yesaia 55:1-3. Mkaanem ma Yehova ma Yesaia yange nger ne kpa seer tan iwanger sha inja i kwagh u i kaa ér yam mimi la. Yehova tôô mkaanem nam kar sha mngerem kua atumba man wain ken avur la. Mkaanem ma Aôndo ka ma na i kundu se iyol er ka sea ma mngerem ma ndôhôr, ma lun wang ve i lu se nahan. Shi Mkaanem ma Yehova ka ma taver se shi ma wase se u vesen ken jijingi vough er atumba ka a na se agee shi a wase mbayev u vesen nahan. Kpa ka cii la ga, Mkaanem ma Yehova shi ma er wain nahan nena? Ka a ôron kwagh u wain ken Bibilo yô, i nôngo u zuan kwagh shon sha msaanyol. (Ps. 104:15) Nahan kwagh u Yehova a kaa a ior nav ér ve va ‘yam wain’ la, wase se u lun a vangertiôr je ser aluer se mba dondon mkaanem nam ken uma wase yô, a saan se iyol. (Ps. 19:8) Nenge er i tese se akav a doon tsung a a wase se u kaven mbamtsera mba se zua a mi sha u henen mkaanem ma Aôndo shi dondon ma la sha wono! Se fatyô u tôôn iniôngon la ser ka kwagh u yamen mimi a mi je la. Yô, de se time sha akaa ataan a alaghga a gba u se tôô se yam mimi a mi yô.

KA NYI U KIMBI SHIN U TÔÔ U YAM MIMI A MI?

7, 8. (a) Er nan ve i gbe hange hange u se tôô shighe wase se yam mimi? (b) Gumkwase ugen u lu wanyemakeranta yô, yange kegh iyol u tôôn shighe na yamen mimi nena, man lu nyi i due kere?

7 Shighe. Shighe ka kwagh u hanma or u nan lu yamen mimi cii ka nan na yô. Ka se tôô shighe ve se ungwa loho u Tartor shi se  ôr Bibilo kua ityakerada i pasen Bibilo shi se hen Bibilo sha tseeneke wase shi se wa agoyol sha mbamkombo shi se za mbamkombo kpaa ye. Saa se tôô shin se pande shighe u ma se er akaa agen a a lu hange hange yum ga la ve se er akaa ne ye. (Ôr Mbaefese 5:15, 16.) Kpa se tôô shighe a kuma nena nahan ve se kôrcio u henen atesen a Bibilo a ka i gba u or a hii fan hange hange laa? Mlu u ior ngu kwagh môm ga. Shi doo u se umbur ser, se fatyô u henen kwagh u kwaghfan u Yehova man igbenda na kua ityom na been mayange ga. (Rom. 11:33) Iyoukura i yange i hii gberen la, yange i tôô mimi i kar sha “an-faluwa u kiriki môm,” maa i kaa ér: “De saan sha an-faluwa u mimi môm la tseegh maa i kuman we ga. Luun er ngula tseegh yange una kom yô, ugen ma a kera lu ga. Yô, za hemen u keren ve seer.” Nahan se fatyô u pinen ayol a ase ser, ‘M fa mimi za shimi kuma nena?’ Zan zan gbem sha won kpa, se lu henen kwagh u Yehova her seer a seer. Nyian ne, kwagh u a hembe lun u hange hange yô, gba u se eren tom a shighe wase sha inja sha er se yam mimi ne er se fetyô la cii yô. Nenge ase ikyav i or u yange nan er kwagh ne yô.

8 Gumkwase ugen u ken tar u Japan u i yer iti na ér Mariko * yô, yange va makeranta ken geri u New York. Shighe ne wankwase la lu ken nongo u kwaghaôndo ugen u i hii u ken tar u Japan ken kwavanyom u 1950 la yô. Iyange igen la, anmgbian u kwase ugen u a lu pania yô, due kwaghpasen u sha uya uya maa za zua a Mariko. Mariko hiin u henen Bibilo yô, saan un iyol je, a kaa a anmgbian u kwase u lu pania ne ér a va henen Bibilo a na kwa har ken Kasua. Er Mariko luun a shighe ga, sha ci u makeranta kua tom u eren sha ashighe ashighe la nahan kpa, fese je a hii u zan mbamkombo mba tiônnongo. Shi Mariko de u vihin shighe sha akaa agen a a lu hange hange ga la, sha er una zua a shighe u henen mimi tsembelee yô. Kwagh la wase un gba vesen ken jijingi leva leva. Ken atô u inyom i môm tseegh maa er batisema. Iwer ngi karen ataratar yô, a hii pania u eren ken inyom i 2006, shi ngu eren pania her zan zan nyian.

9, 10. (a) Ka sea yam mimi yô, kwagh la a bende a gbenda u se nengen akaa a iyolough la nena? (b) Ka nyi gumkwase ugen yange de i kar unu, man hegen ka un nena?

9 Uyôughyôughmbaakaav. Alaghga a gba u se de ma tom u uke u injaa shin kwagh u se soo u eren ken uma yô, una kar se sha er se yam mimi yô. Shighe u Yesu kaa a Peteru man Anderia mba ve lu mbakôronishu la ér ve va hingir “mbakôronior” la, ve “undu ukper vev.” (Mat. 4:18-20) Ka mimi, ior kpishi mba ve va hen mimi nyian la, vea fatyô u gban den ityom ve nahala tsô ga. Ruamabera tese ér gba u vea er tom sha er vea koso tsombor ve yô. (1 Tim. 5:8) Nahan cii kpa, ashighe kpishi ka i gba u mba ve va hen mimi vea sôr gbenda u ve nengen akaa a iyolough la, shi vea fa akaa a i gbe u vea ver hiihii ken uma ve yô. Yesu yange pase kwagh ne wang nahan ér: “De koson nen akaa a injaa sha ci wen shin tar ne . . . ga; kpa koson nen akaa a injaa sha ci wen Sha.” (Mat. 6:19, 20) Nenge ase ikyav i gumkwase ugen ne.

10 Gumkwase ugen u i yer iti na ér Maria yô, yange hii u gbidyen bol u i yer ér golf la cii ve anyom na kuma a una nyôr makeranta kpaa ye. Maria za hemen u gbidyen bol ne shighe u lu ken kôleeji la kpaa, zan zan ken masejime yô, va zua a iyua i zan yunivasiti gbilin. Uma na cii lu sha kwagh u bol u golf la, shi wa ishima ér ka kwagh u una eren ken uma na je la. Maa Maria va hii u henen Bibilo, shi mimi u lu henen la doo un ishima tsung. Yange doo un er mimi u lu henen ne wase un u geman uma na sha igbenda kpishi yô. A kaa ér: “Yange m ngur sôron ieren yam kua uma wam cii seer a seer sha u zuan sha kwagh u Bibilo i tese yô, hemba saan mo iyol  cii.” Maria mase kaven nahan ér una fatyô u eren akaa a ken jijingi sha gbashima shi zendan inyaregh hen shighe shon môm ga. (Mat. 6:24) Nahan a de kwagh u gbidyen bol u golf duen iti shi zuan a inyaregh la kar un, a gema a yam mimi. Hegen ne ngu pania shi saan un iyol je a kaa ér: M ngu zuan a “msaanyol u hemban cii, shi uma hemba ngun mo a inja.”

11. Zum u se yam mimi yô, ka nyi alaghga ia er ikyar i se ye a mbagen laa?

11 Ikyar i se ye a mbagen la. Shighe u se tsough u dondon mimi u Bibilo la ken uma wase yô, ka i gba u se gema gbenda u se eren kwagh vea azende a ase kua anmgbianev asev mba hen tsombor la. Sha ci u nyi? Ngise Yesu er msen sha kwagh u mbadondon un nahan ér: “Tsegha ve ken mimi, ka kwaghôron Wou je a lu mimi ye.” (Yoh. 17:17) Ishember i “tsegha ve” la a fatyô u geman i kpaa ér “ver ve kposo.” Ka sea ngohol mimi yô, i pav se i ver kposo a tar ne, sha ci u ieren yase ka i kaha a i taregh. Ior ka ve gema nengen se kposo sha ci u akaa a a hembe gban se ishima la nga a kaha. Ka mimi u Bibilo la se dondon ken uma wase ye. Er se soon u van a mpav ga nahan kpa, adooga azende ase kua anmgbianev asev mba hen tsombor mbagen vea hii u palegh se shin vea hendan a vese je kpaa. Man ka kpiligh se iyol ga. Yesu yange kaa ér: “Mba ken ya u or vea gema vea lu mbaihyomov mba nan.” (Mat. 10:36) Shi a kaa a vese kpaa ér, injar i se zua a mi sha mimi u se yam la ia hemba nyityôkwagh i i saa se cii.—Ôr Marku 10:28-30.

12. Ka nyi Oryuda ugen yange kimbi shin na sha u zuan a mimi?

12 Oryuda ugen sha ayange ase ne u yange eren kpenga yô, mba yer iti na ér Aaron. Hii shighe u lu iyev la je, i tese un ér doo u yilan iti i Aôndo ga. Nahan kpa, Aaron lu a ishima i fan mimi. Orshiada ugen maa va tese un ér aluer i tôô asangaabaacaa a duen a ikyenge i wa sha asangaabaacaa a ken zwa Heberu a anyiin a iti i Aôndo la yô, a fatyô u yilan i ér “Yehova.” Kwagh ne doo Aaron tsung. Er saan un iyol yum yô, a za ken shinagoge sha er una za ôr urabi mba ker kwagh u he u un va zough a mi ne yô. Kpa ve gema ve er kwagh kposo, lu er Aaron ver ishima la ga. Gadia er ve kpa ma saan ve iyol u henen mimi u kwagh u iti i Aôndo ne yô, ve de ve ta un azer iyol shi ve er a na inja er ka or u i tsaam shin i tsaa nan hen ityô nahan. Tsombor na kpa kera doo ve a na ga. Nahan kpa orti taver ishima yam mimi, shi za hemen u lun Orshiada u Yehova sha ayange a uma na cii a mciem shio. Se kpa cii man se zende ken mimi yô, a gba u se kegh iyol ser a lu nyi je i gbe u ia er se hen ityô yase shin hen tsombor kpa i er, vough er Aaron nahan.

13, 14. Cii man se yam mimi yô, alaghga a gba u se gema mhen wase kua ieren yase nena? Tese ikyav.

13 Mbamhen kua aeren a bo. Ka sea fa mimi shi sea dondon atindi a Bibilo i we sha kwagh u aeren a wang la yô, i gba u se gema ieren yase kua mbamhen asev. Nenge ase kwagh u Peteru yange nger sha kwagh u akaa ne yô, ér: “De kera geman nen ayol a en sha inja i asaren a tsuaa a ken mlan wen la ga. . . . Kpa ne yô, lu nen uicighanmbaiorov ken mlu wen cii.” (1 Pet. 1:14, 15) Ior mba ngise ve lu ken geri u Korinte u hôngor yum la yô, yange gba u vea gema uma ve sha gbenda u vesen shighe u ve yam mimi la. (1 Kor. 6:9-11) Nyian ne kpa, gba u mbagenev kpishi vea gema ijime a aeren a vihin Aôndo a yange ve lu ker cou cou la, sha er vea yam mimi yô. Peteru yange umbur Mbakristu mba sha shighe na la ér: “Ayange a a kar la zum u [ne] lu eren er atôatyev a eren nahan la, kuma ve, er [ne] lu zenden ken ijimba i eren man asaren a bo man msôrom ma hunden man iniongo i gbilinigh man mbamkohol mba man msôrom man shi kwaghsôron u dang kpaa” la.—1 Pet. 4:3.

14 Orgen u i yer iti na ér Devynn vea kwase  ugen u i yer un ér Jasmine yô, yange ve lu mbahunden msôrom anyom ngee. Er Devynn lu or u fa tom u ngeren akaa a inyar a kpenga nahan kpa, lu fantyô u zuan a tom lun her gbem ga sha ikyaa i msôr. Jasmine di lu kwase u i fa un wuee ér ka ibaver kwase u a we tswam kpishi yô. Iyange igen la Jasmine za ma ikyôhô hunde, moughon ngur hiden yô, va zua a Mbashiada uhar sha gbenda mba ve lu mbamishen yô. Mbamishen mbara maa sôr ian ver ér vea za hen Bibilo a na. Kpa kasua hurugh mba za dugh hen ya u Devynn yô, Jasmine man Devynn cii ma ikyôhô lu hunden a hunde. Yange ve hen ér kwagh a gba mbamishen mbara sha kwagh ve je u vea za hen ya ve ga. Kpa mbamishen mbara shi mba hurugh mba ze yô, gbande gema imo. Hii sha iyange i i hii henen kwagh a Jasmine man Devynn la je, ve gba henen Bibilo zulee shi dondon kwagh u ve lu henen la ken uma ve. Ken atô u iwer itiar tseegh maa ve de msôrom ma man, shi ve za nger ivese ve sha tindi kpaa. Ior kpishi hen ijiir ve la nenge er ve gema inja yô, nahan ve mbagen kpishi kwagh la mgbegha ve u henen Bibilo.

15. Ka nyi alaghga ia lu kwagh u hemban taver u se den sha er se yam mimi, man ka sha ci u nyi?

15 Aeren a ityôô kua akaa agen a Bibilo i vende la. U den aeren a ityôô kua akaa agen a Ruamabera a vende sha er se yam mimi la ka kwagh u ashighe agen ka a hemba taver cii yô. Er mbagen ka ve lumun a atôakyaa a Bibilo i tese ér doo u vea de akaa ne la fese nahan kpa, mbagen yô, ka i taver ve u den sha ci u ve cian ior mba hen tsombor ve kua mba ve eren tom imôngo la gayô azende ve a kôôsôô. Kwagh ne ka una biishi a kwagh u eren akaa a nan ior ou mba ve kpe la icivir je yô, i hingir hang kpen kpen. (Dut. 14:1) Aluer se dondo ikyav i mbagenev mba yange ve taver ishima, ve gema uma ve sha er vea er kwagh u doon Yehova la yô, kwagh la una wase se u eren kwagh u Bibilo i tese la. Nenge ase kwagh u ngise mbagen ken Efese er sha ayange a mbaapostoli la yô.

16. Ka nyi ior mbagen ken Efese yange ve er sha er vea yam mimi?

16 Gar u Efese yange za iti sha kwagh u ahir a eren kpishi. Nahan ka nyi ior mba ve hingir Mbakristu mba ve civir akombo ken gar ne la er sha er vea de aeren a Bibilo i vende la vea yam mimi? Bibilo pase nahan ér: “Mbagenev kpishi ken mbaerenahir, ve kohol ityakerada ve, ve va nande sha ishigh ki ior cii, ve ôr ishe i ityakerada ngira, inyaregh kuma agbenger a azurfa dubu akunduahargber. Kape kwagh u Ter za hemen sha agee tsung, hemba kpaa la.” (Aer. 19:19, 20) Mbakristu mbajighjigh mban de ityakerada ve i taver ishe ne saa ve ishe, nahan ve zua a iveren kpishi.

17. (a) Ka nyi akaa nahan alaghga a gba u se yam mimi a mi? (b) Ka mbampin mba nyi se lu nan mlumun sha mi ken ngeren u dondon laa?

17 Ka nyi we u yam mimi ne a mi? Se cii se tôô shighe wase se hen mimi ne. Mbagen di de akaa a yange ma ve yem zendan sha u vea lu mbainyarev la kar ve sha er vea yam mimi yô. Mbagen di yam mimi nahan kwagh la bende a ikyar i ve ye a ior mbagen la. Mbagen yange ve sôr mbamhen vev kua ieren ve shi ve de aeren a ityôô kua akaa agen a Ruamabera a vende la sha er vea yam mimi yô. Aluer ka nyi je se tôô se yam mimi a mi kpa, se mba a vangertiôr ser mimi u Bibilo ne hemba nyityôkwagh i se tôô se yam un a mi la cii. Mimi ne na se mba a kwagh u a hembe gban se kwagh cii yô, ka ikyar i se ye a Yehova kôôsôô la je la. Ka sea gbidye kwar sha averen a se va fe mimi ve se zough a mi la yô, i taver se u kaven kwagh u una na ve or a soo u teen mimi shon yô. Kpa kwagh la una fatyô u eren nena, man se er nan ve se palegh u eren imba ibumekwagh ngila nahana? Se na mlumun sha mbampin mban ken ngeren u a dondo ne.

^ par. 8 Ati agen ken ngeren ne ka a ior mbara kpôô kpôô ga.