Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

U Henen Kwagh Er Yehova Nahan Kpa?

U Henen Kwagh Er Yehova Nahan Kpa?

“I gema ne sha mgem u he u mhen wen.”—ROM. 12:2.

ATSAM: 56, 123

1, 2. Ka sea vesen ken jijingi yô, ka nyi ka se hen u erene? Tese ikyav.

TÔÔ wer or na wanye u kiriki kwagh. Mbamaren mba wanye la maa kaa a na ér, “Kaa wer m sugh u.” Wan la maa er nahan, kpa i ôr un a ôr. Kpa wan la una nguren vesen yô, una seer kaven er i hii ve mbamaren nav ve nenge ér ka hange hange u sughun or shighe u nan er kwagh u dedoo a we yô. Hen shighe la, a kera ôron un a ôr ér a sugh or ga. Sha ci u nyi? Sha ci u a hen u sughun ior.

2 Se kpa shighe u se hii u henen mimi la, se hen er i lu hange hange u dondon atindi a Yehova a we la yô. Kpa ka sea vesen ken jijingi yô, se seer fan kwagh u mhen u Yehova; ka se fa akaa a A soo man a A soo ga la kua mnenge na sha akaa agen. Aluer se mba nôngon ser mhen wase a zua vea u Yehova shi se de ser mhen na la a kôôm ieren yase kua akaa a se tsough ken uma la yô, se tese ser se mba henen kwagh er Yehova nahan.

3. Alaghga a taver se u nengen akaa er Yehova kpa a nengen la sha ci u nyi?

3 Er ka i doo se u nôngon henen kwagh er Yehova nahan kpa, ka zange ga. Ashighe agen myen wase ne ngu a yangen se. U tesen ikyav yô, se fa er Yehova a nengen idya kua uyôughyôughmbaakaav man tom u kwaghpasen man awambe kua akaa agen yô. Kpa alaghga a taver se u kaven er i hii ve Yehova a nengen akaa shon nahan yô. Nahan se er nena? Se er nan ve se za hemen  u nôngon ser se lu a mnenge u Aôndo laa? Man kwagh la una wase se zum u se lu tsuan akaa hegen shin ken hemen la nena?

ER SE LU A MNENGE U YEHOVA YÔ

4. Kwagh u Paulu kaa ér se ‘gema mhen wase’ la wa nyi man nyi kere?

4 Ôr Mbaromanu 12:2. Apostoli Paulu yange pase kwagh u se er ve se gema henen kwagh er Yehova nahan la ken ivur la. Ngeren u a kar la yange wase se u kaven ér saa se de u ivin ishima yase a mnenge man mhen u taregh ve se hingir “inja i môm a tar ne ga” ye. Nahan kpa Paulu shi kaa ér gba u se ‘gema mhen wase’ kpaa. Kwagh ne wa u henen Mkaanem ma Aôndo sha er se kav mhen na, shi gbidyen kwar sha mi sha er se kôôm mhen wase una zua vea u Aôndo yô.

5. Pase mkposo u takerada u ôron man kwaghhenen.

5 Kwaghhenen hemba di u ôron takerada; shi ka di u kpelan hwange hen ape mlumun a lu ken ikyumhiange la tsô ga. Ka sea henen kwagh yô, se nôngo ser se kav kwagh u ngeren shon a ôr se sha kwagh u Yehova la kua igbenda na man gbenda u a henen kwagh la. Ka se nôngo ser se kav er i hii ve Yehova ngu a lumun a kwagh ugen, kpa a gema a venda ugen yô. Shi ka se hen sha akaa a i gbe u se sôr ken uma wase kua gbenda u se henen kwagh la. Er se fatyô u timen sha akaa ne cii hanma shighe u se tem u henen kwagh ga nahan kpa, aluer se tôô shighe se gbidye kwar sha kwagh u se er la yô, se zua a mtsera. U fatyô u tôôn tiôn u shighe wou u henen kwagh la gbidyen kwar.—Ps. 119:97; 1 Tim. 4:15.

6. Ka sea gbidyen kwar sha Mkaanem ma Aôndo hanma shighe yô, ka nyi ka i ere?

6 Ka sea gbidyen kwar sha Mkaanem ma Aôndo hanma shighe yô, kwagh ugen a er u doon tsung. Ka se ‘kav,’ inja na yô, se fa wang shin se lu a vangertiôr ser gbenda u Yehova a nengen akaa la ngu vough, ngu a mshi cuku ga. Maa se hii u lun a mnenge na la, shi se lumun a mi kpaa. Heela tseegh ga, ‘mhen’ wase kpa ka a ‘gema,’ nahan se kera henen kwagh ér ngise se henen la ga. Tegh tegh tsô maa se kpa se gema henen kwagh er Yehova nahan.

MHEN WASE NGU A TESE SHA IEREN YASE

7, 8. (a) Yehova nengen akaa a iyolough nena? (Nenge ufoto mba ve lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Aluer se mba a mnenge na la yô, ka nyi ia lu se kwagh u hiihii?

7 Doo u se kure ikyaa ser mhen wase ka kwagh u ken ityou tseegh ga. Mhen man ieren mba eren tom imôngo. (Mar. 7:21-23; Yak. 2:17) De se tese akav kpuaa tsô se kav kwagh ne wang. Takerada u Mateu man Marku kua Luka man Yohane wase se u kaven er Yehova a nengen akaa a iyolough yô. Aôndo iyolna yange tsua Yosev man Maria ér ve yese Yesu shin er ve lu a kwagh ave kpishi ga nahan kpaa. (Lev. 12:8; Luka 2:24) Shighe u Maria mar Yesu la, a “gbir Un shin anar u haan ilev kwaghyan la, gadia ijiir i tsan ken iyou i mbavannya yina [a] ve.” (Luka 2:7) Yehova yange una soo yô, ma na ma i mar Wan na hen ijiir i doon. Kpa kwagh u hemba gban un kwagh yô, lu u i mar Yesu hen tsombor u u veren mcivir u Aôndo hiihii yô.

8 Kwagh u Bibilo i er sha kwagh u mar u Yesu la wase se u kaven er Yehova a nengen akaa a iyolough yô. Mbamaren mbagen ka ve soo ér saa mbayev vev ve lu a akaa a iyolough a a hembe doon la, aluer ka u mbayev mbara vea kera lu kangenaa a Yehova ga je kpaa. Kpa Yehova yô, nengen ér ka akaa a ken jijingi a hembe lun hange hange ye. We u ngu a mnenge u Yehova ne kpa? Ka nyi ieren you i tese?—Ôr Mbaheberu 13:5.

9, 10. Se tese ser se mba a mnenge u Yehova sha kwagh u nan mbagen gbev mbu nôngon nena?

9 Ikyav igen yô, ka gbenda u Yehova a  nengen kwagh u nan mbagen gbev mbu nôngon la. Yesu yange kaa ér: “Hanmô u nana na u môm ken mbakiriki mban mba ve nem jighjigh ne, gbev mbu nôngon yô, kwagh u a lu nan guda yô, ka u ma i har nan zegenase sha mon ma i kende nan shin zegemnger.” (Mar. 9:42) Mkaanem mara tese ér kwaghôron la ka u beelee ga! Er Yesu a bee Ter na vindi vindi yô, se mba a vangertiôr ser kape ka i lu Yehova ken ishima a anti or u nan we ikyo sha ieren i nan ga, nahan nan hingir u nan ma orhenen u Yesu gbev mbu nôngon je la.—Yoh. 14:9.

10 Se mba a mnenge u Yehova man Yesu ne kpa? Se lumun a mhen ve la kpa? Ieren yase di ka i tese nyi? Ikyav i tesen yô, tôô ase wer ikyondo shin hwe ugen doo u ishima tsung, kpa alaghga ikyondo la man hwe shon una na mbagen ken tiônnongo ishimavihin; shin alaghga ikyondo la shin hwe shon ka u una fatyô u kenden a isharen i ijimbagh ken mbagen yô. Nahan u wa mnenge u mbagen la ikyo, sha u palegh u huan ikyondo shon shin eren hwe shon u a doo u la kpa?—1 Tim. 2:9, 10.

11, 12. Aluer se mba nengen kwaghbo er Aôndo kpa a nengen nahan, shi kôron iyol yase tsaha yô, kwagh la una wase se u palegh isholibo nena?

11 Ikyav i sha utar yô, Yehova kôr ifer ihyom. (Yes. 61:8) Er A fe dedoo ér ashighe agen ka i lu se ape eren aferakaa sha ci u dyako i isholibo i se ye la nahan kpa, a taver se ishima ér se nôngo tsung se kôr kwaghbo ihyom er un nahan. (Ôr Pasalmi 97:10.) Aluer se mba gbidyen kwar nengen er i hii ve ifer i ndôhôr Yehova ishima yô, kwagh la una wase se u lun a mhen na la, shi se seer kangen ishima u palegh isholibo.

12 Aluer se hen u nengen iferkwagh er Yehova a nengen i nahan yô, kwagh la una wase se u fan aeren agen a i ter a jighilii ken Mkaanem ma Aôndo ga kpa a lu aeren a bo yô. U tesen ikyav yô, ieren i ijimbagh igen i i lu samber sha tar nyian wuee yô, ka amar a ka i vinen ior sha ikyum la. Alaghga mbagen vea nenge ér ieren ne ka u yaven a or kpôô kpôô ga, nahan gba u vea palegh i ga. * Kpa mimi je u hen wer kape Yehova u hanma isholibo cii i ndôhôr un ishima la kpa a nengen ieren ne laa? Gba u se palegh isholibo sha u kôron iyol yase tsaha, shi gba u hanma kwagh u Yehova a ker un ihyom cii, una ndôhôr se ishima.—Rom. 12:9.

HEN SHA KWAGH U U FATYÔ U EREN KEN HEMEN LA HEGEN

13. Er nan ve i gbe u se hen sha gbenda u Yehova a nengen akaa la hegen sha er se fatyô u tsuan kwagh u vough zum u se tagher a kwagha?

13 Shighe u se lu henen kwagh yô, doo u se gbidye kwar se nenge gbenda u Yehova a nengen akaa la. Kwagh ne una wase se u fan kwagh u se er zum u se va tagher a kwagh yô. Aluer va hingir u se tsua kwagh u se er la fese kpa, a kera lu se abur abur ga. (Anz. 22:3) Se nenge ase nen akav agen ken Bibilo.

14. Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u Yosev ôr a kwase u Potifar laa?

14 Er Yosev yange venda imeen i kwase u Potifar la fese yô, kwagh la tese ér Yosev yange vande gbidyen kwar sha gbenda u Yehova a nengen ieren i mimi ken ivese la. (Ôr Genese 39:8, 9.) Shi kwagh u ôr a kwase u Potifar la tese ér Yosev lumun a mnenge u Yehova la. A kaa ér: “A er nan man me er kwaghbo u vesen ne, me er  Aôndo isholibo nahana?” Nahan se di ye? Tôô ase wer or u se eren tom ijiir i môm yô, nan hii u hian a vese, gayô or tindi se a loho u ijimbagh shin foto u a tese idyelegh yô, sha hanseeti shin tablet, nahan se er nena? * Aluer se vande gbidyen kwar sha mnenge u Yehova sha ambaakaa la shi se mba henen kwagh er un nahan, shi se vande kangen ishima sha kwagh u se er yô, a hemba lun se zange u palegh imeen la.

15. Se er nan ve zum u i lu kighir se er Mbaheberu mba utar mbara nahan kpa se za hemen u tilen sha mimi hen Yehova?

15 Nenge ase ikyav igen sha kwagh u agumaior a Mbaheberu atar ne; ka Saderaki man Meshaki kua Abedi-nego. Yange ve venda a Tor Nebukadinesar inyigh i môm ér vea civir eev mbu zenaria mbu tor tim la ga. Shi mlumun u ve na tor la tese ér yange ve vande gbidyen kwar, fan kwagh u vea er u tesen ér mba civir Yehova sha mimi yô. (Eks. 20:4, 5; Dan. 3:4-6, 12, 16-18) Tôô ase wer or u nan tee u tom yô, nan kaa a we ér u er iyua sha ci u ma iniongo i i gbe i biishi a kwaghaôndo u aiegh yô. U er nena? De keghen wer yange imbakwagh la ia gba tsô u fa kwagh u u er ga; gbidye kwar hegen, hen fa mnenge u Yehova sha ambaakaa la. U er nahan yô, shighe u u tagher a imbakwagh la cii, a hemba lun we zange u eren shin ôron kwagh u vough er Mbaheberu mba utar mbara kpa er nahan.

U time ken ityakerada shi u wa uwegh shin takerada u tweregh u sha tindi shi u lam a ortwer wou vee? (Nenge ikyumhiange i sha 16)

16. Aluer se kav mhen u Yehova wang yô, kwagh la una wase se u wan agoyol keghen a kegh shighe u kwagh u tweregh a va gbe kpoo la nena?

16 Aluer se mba gbidyen kwar sha mnenge u Yehova yô, kwagh la una wase se u tilen sha mimi zum u kwagh a va er kpoo i gbe u a yem ken iyouci kpaa. Er ka se venda shia shia ser i de te se awambe a jimin shin mzeram ma awambem ma vesen ma mnyiin mara ga nahan kpa, igbenda i sôron twer igen ngi i i eren tom a awambe yô. Nahan ka i gba u hanma or nana tsua kwagh u a zough sha akaawan a Bibilo a a tese mhen u Aôndo la iyol i nan. (Aer. 15:28, 29) Kpa jighilii yô, ka shighe u se za lu ken iyouci la i doo u se hen sha kwagh u se  er ga. Alaghga shighe la se lu ken mnyoon tsung shin a hingir a vese hang, a gba torough a vese ér se er kwagh fese. Nahan ka hegen i lu shighe u se time sha ikyaa ne shi se wa uwegh shin takerada u tesen akaa a se soo sha kwagh u twersôron la, shi se lam a ortwer wase ye. *

17-19. Er nan i lu hange hange u se hen gbenda u Yehova a nengen akaa la hegene? Tese ikyav.

17 U masen yô, shighe u Peteru kaa a Yesu ér “Aôndo A̱ bunde kwagh” u lu u una tser Yesu la, Yesu gema ôr kwagh a Peteru u tese ér yange vande gbidyen kwar zulee sha kwagh u Aôndo soo ér una va er la, man sha kwagh u Ruamabera ôr sha kwagh u uma na man ku na shin tar yô. Mfe ne yange na un agee a tilen sha mimi hen Yehova shi nan uma na sha u paan se cii.—Ôr Mateu 16:21-23.

18 Nyian ne, Yehova soo ér ior nav ve ya ikyar a na shi ve er tom u pasen kwagh la er ve fetyô cii. (Mat. 6:33; 28:19, 20; Yak. 4:8) Alaghga ior mbagen vea soo u nan se iyolkpen er Peteru a Yesu nahan. Vea lu eren kwagh ne a awashima u dedoo je. U tesen ikyav yô, alaghga or u nan tee u tom yô, nan soo u yemen a we sha iantom i vesen shi seer we inyaregh kpaa; nahan kpa aluer gba u kwagh la una bende a shighe wou u zan mbamkombo shin duen kwaghpasen vea tiônnongo di ye? Gayô alaghga u ngu ken makeranta, nahan u va zua a ian i moughon yemen hen ijiir igen za seer zan makeranta, nahan u er nena? Ka hen shighe la u hii u timen sha kwagh la ken ityakerada yase shi eren msen shi lamen vea tsombor wou gayô mbatamen sha er u tsua kwagh u u er yee? Ka hegen i gbe u u hen u fa mnenge u Yehova sha ambaakaa la shi we kpa u gema nengen a er Yehova nahan ye. U er nahan yô, u va tagher a imbakwagh la kpa, a kera bee u imeen ga. Ityôkyaa yô, u vande fan akaa a u soo u eren ken mcivir u Yehova la shi u kange ishima u eren a, mase shin di u eren kwagh u u tsough la tseegh.

19 We kpa u fatyô u henen sha akaa agen a a va gba kpoo nahan a gba u u tsua kwagh yô. Ka mimi, se fatyô u wan iyol sha hanma kwagh u una va la ga. Kpa aluer se mba gbidyen kwar sha mhen u Yehova shighe u se henen kwagh sha tseeneke wase la yô, a hemba lun se zange u umbur kwagh u se hen la shi dondon un shighe u se tagher a ma kwagh yô. Nahan yô, doo u se fa mhen u Yehova sha akaa, shi se kpa se lu a mhen na la. Shi se gbidye kwar se nenge er kwagh la una wase se u tsuan akaa sha inja hegen man ken hemen kpaa yô.

MHEN U YEHOVA MAN MLU WOU U KEN HEMEN

20, 21. (a) Er nan ve a saan se iyol u tsuan akaa a se soo ken tar u he? (b) Se zua a msaanyol la hegen nena?

20 Se mba veren ashe keghen tar u he la tsung je. Se mbagenev kpishi se mba veren ashe u va lun uma gbem sha won ken paradiso. Shighe u Tartor u Aôndo ua lu hemen la, a kar a mbamzeyol mba uumace ve lu tagher a mi ken tar ne la kera. Kpa hen shighe la je kpa, ior vea za hemen u lun a ian i eren kwagh sha ishima ve. Hanma or nana lu tsuan akaa a a sar nan kua kwagh u a doo nan la.

21 Nahan kpa u ngu wer ian i eren kwagh sha ishima yase la ia lu a ikighir ga ze. Ka atindi a Yehova mbaasemaleghlegh vea lu dondon sha u fan kwagh u a lu u vough man u a lu u vough ga la ken tar u he ye. Kwagh ne a lu kwagh u saan iyol kpen kpen, a saan ve iyol shi bem una lu hanma ijiir cii. (Ps. 37:11) Hegen ne je kpa, aluer se mba henen kwagh er Yehova nahan yô, a saan se iyol.

^ par. 12 Amar a ka i vinen ior sha ikyum, i yer ken zwa Buter ér Lap dance la, ka “amar a kwase ka nan tema nomsoor sha ikyum nan vinen nan viligh yô; kasev mbara ka ve hua kwagh je i mase shin kpuaa u ma ve lu idyelegh.” Ka i kimbi ve inyaregh. Ieren ne ka kwagh u a fatyô u sharen or ijir sha ityôkyaa i ijimbagh yô. Orkristu u nan nyer iyol ken imbakwagh ne yô, gba u nana za lam a mbatamen vea wase nan u hiden lun wang ken jijingi.—Yak. 5:14, 15.

^ par. 14 Ieren i tindin or a ilyoho i ijimbagh shin ufoto mba or lun idyelegh gayô uvidio mba ve tese kwagh u yaven a or sha hanseeti la ka i yila ken zwa buter ér sexting. Kwagh ne ka ityôkyaa i aluer i tôv sha mi i fa kwagh u a lu la vough yô, a fatyô u sharen or ijir sha mi yô. Ashighe agen mbaatindiv ka ve kôr mbayev mbakiriki mba ve nyer iyol ken ieren ne yô, nahan ve er a ve vough er or ka nana per tindi u i we sha kwagh u yaven a or ve i er a nan nahan. Wea soo u seer fan kwagh ne yô, za ôr ngeren u sha jw.org u a lu a itinekwagh ér Young People Ask—What Should I Know About Sexting?la. (Za hen BIBLE TEACHINGS > TEENAGERS.) Gayô nenge ngeren u “How to Talk to Your Teen About Sexting” (Er U Lam a Wan Wou u A Lu Hian a Hia La sha Kwagh u Tindin a Ilyoho shin Ufoto Mbaijimbagh sha Hanseeti Yô) la ken Awake! u Novemba 2013, peeji 4-5.

^ par. 16 I gber akaawan a Bibilo aa se fatyô u eren tom a mi sha kwagh u twersôron la ken ityakerada yase. Ikyav i tesen yô, nenge takerada u Lu Nen ken Dooshima U Aôndo’ la, peeji 215-218.