Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 NGEREN U TIMEN SHA MI 13

Mhôônom ma Kôron We a Ior ken Kwaghpasen

Mhôônom ma Kôron We a Ior ken Kwaghpasen

“Mhôônom kôr Un a ve . . . Tsô A hii u tesen ve akaa kpishi.”—MAR. 6:34.

ICAM 70 Ker Ior mba Injaav

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Môm ken aeren a Yesu a a hembe doon se cii yô, ka nyi? Ta iwanger.

MÔM ken aeren a Yesu a a hembe doon se cii yô, ka er a fe mbamtaver mba uumace mbaasorabo ne ve tagher a mi yô. Shighe u Yesu lu shin tar la a ‘ember a mba ve ember la imôngo’ shi ‘vaan a mba ve vaan la imôngo.’ (Rom. 12:15) U tesen ikyav yô, shighe u mbahenen nav 70 za pase kwagh kpoghuloo shi ve hide a iember yô, Yesu “ember ken Icighan Jijingi.” (Luka 10:17-21) Kpa gema di shighe u Yesu nenge ior ure shi ve lu vaan ku u Lasaru la yô, “sôô Un ken ishima, ishima ta Un kwe kpaa.”—Yoh. 11:33.

2. Ka nyi yange i na ve mhôônom ma kôr Yesu a ioro?

2 Ka nyi yange i na ve Yesu u lu or u vough ne zungwen uumace mba ve lu mbaasorabo ne mhôônom tsung shi eren kwagh a ve kundu kundu? Kwagh u hiihii yô, yange ior doo Yesu ishima. Er yange i pase ken ngeren u a kar la nahan, yange ‘doo un a ônov mba iorov tsung.’ (Anz. 8:31) Er ior doo un ishima tsung yô, kwagh la mgbegha un u kaven gbenda u uumace ve henen kwagh la vindi vindi. Apostoli Yohane pase ér: “A fa kwagh u a lu ken or yô.” (Yoh. 2:25) Yange mhôônom ma kôr un a ior tsung. Yange ior kav er ve doo Yesu ishima yô, nahan ve kegh ato a loho u Tartor u pasen ve la. Aluer se kpa mhôônom ma kôron se a ior nahan yô, se hemba zuan a ian i wasen ve ken tom wase u pasen kwagh la.—2 Tim. 4:5.

3-4. (a) Aluer mhôônom ma kôron se a ior yô, se nenge tom wase u pasen kwagh la nena? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

3 Apostoli Paulu yange fa er i gbe hange hange u una pase kwagh yô, man se kpa kape i lu je la. (1 Kor. 9:16) Nahan kpa, aluer mhôônom ma kôron se a ior yô, se nenge kwaghpasen ser ka di kwagh u i gbe hange hange u se er tsô ga. Se soo u tesen ser se wa ior ikyo shi sar se u wasen ve kpaa. Se fa nahan  ser “u nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.” (Aer. 20:35) Aluer se mba a kwagh la ken ishima shighe u se lu pasen kwagh yô, se hemba zuan a msaanyol ken tom wase.

4 Ken ngeren ne, se lu henen er se tese ser mhôônom kôr se a ior shighe u se dugh kwaghpasen yô. Se hii timen sha kwagh u se fatyô u henen sha gbenda u Yesu nengen ior la, maa se time sha igbenda i inyiin i se fatyô u dondon ikyav na la yô.—1 Pet. 2:21.

YANGE MHÔÔNOM KÔRON YESU A IOR KEN TOM U KWAGHPASEN

Kunya yange u kôr Yesu a ior, nahan a pase ve loho u surun ve asema (Nenge ikyumhiange i sha 5-6)

5-6. (a) Ka unô Yesu yange zungwe ve mhôônomo? (b) Er yange i tsengaôron ken Yesaia 61:1, 2 nahan, kunya yange u kôr Yesu a ior mba pasen ve kwagh la sha ci u nyi?

5 Nenge ase ikyav igen i i tese ér Yesu yange zungwen ior mhôônom yô. Kwa ugen la, Yesu man mbahenen nav pase kwagh shighe lihe nahan ve vôr. Ve zua a “ian i vea ya kwagh tsô kpaa” ga. Nahan Yesu yem a mbahenen nav “[ve] tseegh, hen ijiir i or lu ga yô” ér ve za ‘mem kpeghee.’ Nahan kpa, ikpelaior hembe ayem vande yemen ape Yesu man mbahenen nav lu yemen la. Yesu za nyôr hen ijiir la nenge a ior nahan, a er nena? Yange “mhôônom * kôr Un a ve sha ci u ve lu er iyôngo i i lu a orkuran i ga yô. Tsô A hii u tesen ve akaa kpishi.”—Mar. 6:30-34.

6 Nenge ase ityôkyaa i yange kunya kôr Yesu shin mhôônom kôr un a ior yô. Yange nenge yô, ior mbara lu er “iyôngo i i lu a orkuran i ga yô.” Alaghga Yesu nenge yô, ior mbara mbagen lu atsanaior shi ve lu eren tom kpoghuloo sha er vea koson icombor ve yô. Alaghga mbagen ure sha ci u ku u ma or ve. Aluer ka nahan yô, Yesu nôngo u kaven mlu ve la. Er i pase ken ngeren u a kar la nahan, alaghga Yesu iyol na kpa tagher a mbamzeyol mban mbagen. Kwagh u ior yange gba Yesu ishima, nahan kwagh la mgbegha un u pasen ve loho u ua sur ve ishima yô.—Ôr Yesaia 61:1, 2.

7. Se fatyô u dondon ikyav i Yesu la nena?

 7 Ka nyi se hen ken ikyav i Yesu laa? Se kpa ior mba lun er “iyôngo i i lu a orkuran i ga” nahan ta ijar sha shighe wase ne er shighe u Yesu la kpa lu nahan. Mba tagher a mbamzeyol kpishi. Man se mba a kwagh u kwagh a gbe ve a mi yô, ka loho u Tartor je la. (Mpa. 14:6) Nahan ka se dondo ikyav i Orvesen wase la; se pase loho u dedoo sha ci u ‘mhôônom kôr se a mbaatsanev man mbaibanave’ cii. (Ps. 72:13) Mhôônom ka ma kôr se a ior, nahan se nôngo se er kwagh sha u wasen ve.

ER SE TESE MHÔÔNOM MA ZUNGWEN YÔ

Hen sha mbamgbe mba hanmaor (Nenge ikyumhiange i sha 8-9)

8. Ka gbenda môm u nyi se fatyô u zungwen ior mhôônom ken kwaghpasene? Tese ikyav.

8 Ka nyi ia wase se ve se zungwe ior mba se pasen ve kwagh la mhôônomo? Gba u se hen se fa er ior mbara ve henen kwagh ken ishima man er ka i lu ve la, shi gba u se er a ve sha gbenda u a lu se kpa se soo ser ma i er a vese la. * (Mat. 7:12) De se time sha igbenda inyiin i se fatyô u eren kwagh ne yô. Hiihii yô, hen sha mbamgbe mba hanmaor. Tom wase u pasen loho u dedoo la ngu er tom u ortwer nahan. Ortwer u injaa ka nan hen sha mbamgbe mba hanma oruange. Ka nan pine mbampin shi nan kegh ato a oruange la er nan lu pasen zayol u nan la. Nan gbe nan oruange icigh hiihii, sha ci u ki va nan ken ishima ga, kpa ka nan de shighe a kar sha er nana nenge akaa a a lu eren oruange shon la cii ve nana er nan twer u vough ye. Nahan se kpa se lu di a gbenda môm u hiin iliam a hanma or u se zough a nan ken kwaghpasen ga. Kpa se nôngo se kav mbamlu mba hanmaor kua gbenda u nan henen kwagh la.

9. Ka nyi i gbe hange hange u se palegha? Ta iwanger.

9 Zum u u zough a or ken kwaghpasen yô, de gbe tôôn tsô wer u fa mlu u nan shin akaa a nan ne jighjigh a mi man er i hii ve nan ne jighjigh a akaa shon la ga. (Anz. 18:13) Kpa pine nan mbampin sha kwaghfan sha er u fa kwagh u nan kua akaa a nan ne jighjigh a mi la yô. (Anz. 20:5) U fatyô u pinen nan kwagh u tom man tsombor u nan kua akaa agen man mnenge u nan aluer ka kwaghbo u eren nahan hen ijiir yen ga yô. Ka sea lam a ior sha gbenda u vea pase er i lu ve ken ishima yô, kwagh la a mgbegha ve u ôron se kwagh u una wase se u fan er i gbe u se pase ve loho u dedoo hange hange yô. Ka sea kaven nahan yô, se hemba zuan a ityôkyaa i mhôônom ma a kôr se a ve yô, shi se wase ve sha mgbe ve la vough er Yesu kpa yange a er nahan.—Nenge 1 Mbakorinte 9:19-23.

Gbidye kwar nenge er uma u or u u lu pasen nan kwagh la una lu yô (Nenge ikyumhiange i sha 10-11)

10-11. Er i tese ken 2 Mbakorinte 4:7, 8 nahan ka gbenda u sha uhar u nyi se fatyô u zungwen ior mhôônomo? Tese ikyav.

10 Kwagh u sha uhar yô, nôngo kav mlu u uma ve. We je kpa alaghga mlu wou una fatyô u lun kwaghmôm a u ve sha igbenda igen. Kera  ga je kpa, se kpa se mba uumace mbaasorabo nahan se mba tagher a mbamzeyol mba ve tseren uumace cii la. (1 Kor. 10:13) Se fa er uma u ken tar ne a taver kpishi yô. Ka sha iwasen i Yehova tseegh se lu wan ishima ye. (Ôr 2 Mbakorinte 4:7, 8.) Kpa hen ase sha kwagh u ior mba ve lu nôngon a uma ken tar ne man ve ye ikyar a Yehova ga la, a yina ve ga cii. Kunya ka u kôr se a ve er ngise u kôr Yesu nahan, kwagh la maa a mgbegha se u pasen ve “loho u dedoo.”—Yes. 52:7.

11 Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian ugen u i yer iti na ér Sergey yô. Cii man Sergey va hen mimi yô, cian ashe shi a lu ving. Yange i lu un ican kpishi u lamen a ior mbagen. Shighe kar yô, a lumun ér i va hen Bibilo a na. Sergey kaa ér: “M ngur henen Bibilo yô, m mase kaven mer gba u Mbakristu vea pasen mbagen akaa a ve ne jighjigh a mi la. Kpa m na jighjigh a ishima i môm mer mayange me fatyô u eren kwagh la ga.” Kpa Sergey hen sha kwagh u ior mba ve lu a ungwa loho u mimi ne ga la, shi a gbidye kwar a nenge er vea fa Yehova ga ve uma ve una lu yô. A kaa ér: “Akaa a he a m lu henen la nam msaanyol shi m zua a bem ken ishima. Yange m fa je mer gba u mbagen kpa vea hen akaa a mimi ne.” Er mhôônom lu seer kôron Sergey a ior la, kape vangertiôr na u pasen kwagh kpa lu seer je la. Sergey shi kaa ér: “Kwagh er u kpiligh mo iyol yô, m ngur ôron ior kwagh u Bibilo yô, m lu seer lun a vangertiôr. Shi kwagh ne seer taver jighjigh wam kpaa.” *

Alaghga shighe a kar cii ve mbagen vea vese ken jijingi ye (Nenge ikyumhiange i sha 12-13)

12-13. Er nan ve i gbe u se wa ishima a ior mba se tesen ve ken kwaghpasen laa? Tese ikyav.

12 Kwagh u sha utar yô, waan ishima a ior mba u lu tesen ve la. Umbur wer alaghga i gbe je mba a hen sha akaa a mimi agen aa ken Bibilo aa se fe wang la ga. Ve mbagen akaa a ve ne jighjigh a mi la doo ve ishima je gande. Vea nenge ér ka atesen a kwaghaôndo ve la a ne tsombor ve kua ityô ve man mbawanndor a ve cii ve lu ken mzough ye. Se fatyô u wasen ve nena?

 13 Hen ase sha ikyav ne: Tsar ka ua tsa kpishi, ua kera doo ga man a gba u a hide a maa ugen nahan, ka i er nena? Ashighe kpishi ka i hide i hii u maan tsar u he, kpa ior ve hila karen sha u tse la her. Ka a va been tsar u he la cii yô, i hembe u tse la kera. Nahan se kpa cii man se kaa a ior ser ve undu akaa a “tse” a ve ne jighjigh a mi, shi a doo ve la yô, saa se wase ve, vea fa akaa a mimi a “he” shi aa doo ve ishima. Man sha hiihii la, mimi la una lu atesen a Bibilo a ve lu a vande fan ga yô. Ka zum u ve kav atesen a Bibilo ne la ve vea undu akaa a tse a yange ve na jighjigh a mi la ye. Cii man se wase or nana gema sha imba gbenda ne yô, alaghga shighe a kar.—Rom. 12:2.

14-15. Se fatyô u wasen ior mba ve lu a mkav sha kwagh u ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won ken paradiso shin tar ga la nena? Tese ikyav.

14 Aluer se mba wan ishima a ior shighe u se dugh kwaghpasen yô, se ver ishima ser ve kav atesen a Bibilo shin ve na a jighjigh sha kwa hiihii u ve ongo a la ga. Kpa aluer mhôônom kôr se a ve yô, se wase ve u henen shin gbidyen kwar sha kwagh u Bibilo i tese la kure kure zan zan shighe a kar. Ikyav i tesen yô, nenge ase er se fatyô u wasen or u henen sha kwagh u ishimaverenkeghen i lun uma gbem sha won ken paradiso shin tar la yô. Ior kpishi fa kwagh u ityesen ne kpishi ga shin ve kav i ga kuaa. Alaghga vea na jighjigh ér aluer or kpe je kwagh u nan bee. Gayô alaghga vea na jighjigh ér ior mba dedoo cii mba yemen Sha. Nahan u fatyô u wasen ambaaior la nena?

15 Anmgbian ugen pase ér ka gbenda u un hembe wasen or u henen sha ikyaa la u ka u wase je ne. Hiihii yô, ka un ôr Genese 1:28; maa un pine orya ér Aôndo yange soo ér uumace ve lu hana, man ken nyi mlu? Ior kpishi ka ve na mlumun ér, “Ka shin tar, shi yange soo ér ve lu ken mkpeyol.” Maa shi un ôr Yesaia 55:11, una been yô, un pine orya la aluer awashima u Aôndo la gema yô. Ashighe kpishi ka ve kaa ér a gema ga. U masen yô, un ôr Pasalmi 37:10, 11 maa un pine orya la er mlu u uumace u ken hemen una va lu yô. Anmgbian ne kaa ér gbenda u ka un er tom a Bibilo u wasen orya u henen sha ityesen ne la wase ior kpishi u kaven ér zan zan nyian kpa Aôndo soo ér ior mba dedoo ve lu uma gbem sha won ken paradiso shin tar.

Aluer u er ankwagh kpuaa er u ngeren or washika nahan sha u tesen nan erdoo yô, kwagh u dedoo a fatyô u duen ker (Nenge ikyumhiange i sha 16-17)

16-17. Aluer se mba a kwagh u Anzaakaa 3:27 a er la ken ishima yô, ka nyi man nyi nahan se fatyô u eren u tesen ser mhôônom kôr se a oro? Tese ikyav.

16 Kwagh u sha unyiin yô, ker igbenda jighilii i u fatyô u tesen ior wer u wa ve ikyo yô. Ikyav i tesen yô, se za hen shighe u orya nan lu gbilin ga yôô? Se fatyô u nan orya shon anyi a yan, shi kaan a nan ser se hide se va shighe ugen u nana lu a ian yô. Kpa aluer ankwagh ngu u ma i wase orya shon u eren di ye? Shin aluer orya shon beeyol shin ngu uange nahan nan fetyô u zenden ga, nahan nan ngu keren or u ma nan tindi sha ma kwagh di ye? Aluer kwagh ngu nahan yô, alaghga se lu sha ian i se fatyô u wasen yô.—Ôr Anzaakaa 3:27.

 17 Anmgbian u kwase ugen yange er ankwagh kpuaa u tesen ikyo i wan nahan kwagh u dedoo due ken ieren na la. Kwase ugen yange mar wan kpa kôr ga, wan shon kpe sha iyange la je, nahan anmgbian u kwase la nger tsombor shon washika, nger avur a Bibilo ker a a fatyô u surun ve ishima yô. Nahan washika la wase tsombor la nana? Kwase u wan kpe un la nger ér: “Sev mbu nyen mbura vihim kpen kpen, kam er u fatyô u fan er washika wou la a wase se ga nahan. M fa er me sugh u ve a kuman ga, washika la sur se ishima kpen kpen. Kam er nyen m ôr un hemba kwa 20 nahan. Sha mimi yô, washika u u nger se kundu kundu la taver se ishima kpishi shi a tese ér u wa se ikyo. Se sugh u kpishi.” Nahan aluer se mba nôngon u kaven er i lu ior mba ve lu yan ican la ken ishima shi eren kwagh sha u wasen ve yô, akaa a dedoo aa due ker keng je.

FA KWAGH U YEHOVA A VER ISHIMA ÉR SE ER YÔ

18. Er i pase ken 1 Mbakorinte 3:6, 7 ka nyi i doo u se umbur sha kwagh u tom wase u pasen kwagh laa, man ka sha ci u nyi?

18 Doo u se fa kwagh u Yehova a ver ishima ér se er yô. Se fatyô u lun uwegh ken tom u wasen ior u henen kwagh u Aôndo, kpa tom u u hembe lun u hange hange la yô, ka u wase ga. (Ôr 1 Mbakorinte 3:6, 7.) Ka Yehova ngu a urugh ior a va a mi hen a na ye. (Yoh. 6:44) Nahan ka er ishima i or i lu ker la nana ngohol mimi shin nana venda ye. (Mat. 13:4-8) Umbur wer ior kpishi yange ve soo u ungwan loho u Yesu ga, man Yesu lu Ortesen u hemban cii! Nahan yô, aluer ior kpishi mba se pasen ve kwagh la venda u ungwan loho wase kpa, doo u se yina ishima ga.

19. Ka sea zungwen ior mhôônom ken kwaghpasen yô, ka akaa dedoo a nyi ka a due kere?

19 Aluer se mba zungwen ior mhôônom ken kwaghpasen yô, akaa a dedoo aa due ker. Tom wase u pasen kwagh la ua hemba maan se iyol. Shi se zua a msaanyol u hemban cii u ka sea na or kwagh ve se zua a mi la. Heela tseegh ga, a hemba lun “mba ve lu a ishima i mimi i zuan a uma u tsôron la” zange u ungwan loho u dedoo. (Aer. 13:48, NW) Nahan “er se lu a ian yô, se eren nen akaa a doon a ior cii.” (Gal. 6:10) Se er nahan yô, a saan se iyol sha ci u se va Ter wase u sha la a icivir.—Mat. 5:16.

ICAM 64 Se mba Eren Tom Sunda Saan Saan

^ par. 5 Mhôônom ka ma a kôron se a ior yô, se hemba zuan a msaanyol ken tom wase u pasen kwagh shi alaghga ior ve hemba keghen ato a vese kpaa. Er nan ve kwagh ngu a lu nahana? Se lu timen sha kwagh u se fatyô u henen ken ikyav i Yesu la ken ngeren ne, shi se time sha igbenda inyiin i se fatyô u tesen ser mhôônom kôr se a ior mba se zough a ve ken kwaghpasen la yô.

^ par. 5 ISHEMBER I I TE IWANGER SHA MI YÔ: Ishember i mhôônom i i er tom a mi heen ne, ka u kunya kôron we a or u nan lu yan ican shin i er kwagh a nan caveraa yô. Mhôônom shin kunya la, ka u fatyô u mgbeghan or u eren kwagh u nan fetyô cii sha u wasen mbagen.

^ par. 8 Nenge ngeren u ““Dondo Tindi u Vesen la ken Tom Wou u Pasen Kwagh La” ken Iyoukura i Mei 15 2014.

^ par. 11 Nenge Iyoukura i ken zwa buter i August 1, 2011 la, peeji 21-22.