Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 NGEREN U PASEN KWAGH U UMA U OR

Yehova Verem Hemba Er M Hen la Ica Je

Yehova Verem Hemba Er M Hen la Ica Je

‘YANGE m nenge mer doo u ma m lu pania. Kpa m pine iyol yam mer, pania u eren una nam msaanyol je kpa?’ Tom u m eren ken tar u Jamani hen shighe ne la doom kpishi. Lu tom u teen kwaghyan sha ajiir kposo kposo ken Afrika; er ken geri u Dar es Salaam man Elisabethville, kua Asmara nahan. Cuku tsô kpa m fa mer, yange sev a av me za er Yehova tom sha ajiir ne, kua sha ajiir agen kpishi ken Afrika ga.

Ken masejime yô, m va dugh akperan la ken a mo kera, maa m hii pania u eren. Nahan m zua a averen ken uma wam je hemba er m hen la. (Ef. 3:20) Kpa alaghga u fa er yange hii ve kwagh va lu nahan ga. De m mhii kwagh ne ken ityô na.

Mo vea mbamaren av man anmgbian wam u kwase ken tar u Jamani, er inyom i 1950 la nahan

Yange Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar mbira hii iwer kar di kpuaa maa i maren ken geri u Berlin, tar u Jamani ken inyom i 1939 la. Shighe u ityav zurum u been ken inyom i 1945 la, i hii u tan ubom sha geri u Berlin la kpoghuloo. Kwa ugen la i va ta bom sha godobi wase, maa tsombor wase yevese yem ape ior lu za yeren la. Se va mough heela se yem ken geri u Erfurt, ape yange i mar ngôm la sha er se war ubom mbara yô.

Yange ngôm lu keren mimi kpoghuloo. Nahan a ôr ityakerada kpishi i mbafantakerada nger yô, shi time sha kwagh u ukwaghaôndo kposo kposo, kpa lu a zua a kwagh u lu keren la ga. Iyange igen yô, Mbashiada mba Yehova uhar va hen ya wase er ken inyom i 1948 la nahan. Ngôm kaa ér ve nyôr ker, maa hii u pinen ve mbampin. Yange shighe kar lu a kuma ihwa imôm ga je maa ngôm kaa a mo vea anngôm u kwase ér, “M zua a mimi ve!” Ica kera gba ga maa ngôm vea mo man anngôm u kwase se hii u zan mkombo ken geri u Erfurt.

Mba ker inyom i 1950 yô, se hide se yem ken Berlin maa se gba za nyôron mkombo vea Tiônnongo u Berlin-Kreuzberg la. Se va mough heela se yem vegher u Berlin ugen, keela di se lu za nyôron mkombo vea Tiônnongo u Berlin-Tempelhof. Shighe karen yô, ngôm er batisema, kpa mo yô, lu a kumam u eren ga. Ityôkyaa lu nyi?

M DE ASHE A CIAN MAN ASHE A TIMBIR

Yange m cia ashe kpishi, nahan kwagh la na m lu vesen ken jijingi fele fele ga. M due kwaghpasen kuma anyom ahar, kpa yange i môm m bugh zwa m pase or kwagh ga. Kpa m va hiin u lun imôngo vea anmgbianev mba nomso man mbakasev mba yange ve tese ishimataver shi ve kange ishima u civir Yehova yô, kwagh kôr gema. Ve mbagen lu mba yange Mbanazi wuhe ve ken afo a mbakwarev shin  mba yange i wuhe ve ken vegher u Jamani ugen la yô. Ve mbagen yange ve wa uma ve ikyo ga, ve tôôn ityakerada ve yemen a mi myer ken vegher u Jamani ugen la, man i lu u a kôr ve yô, vea yem purusu. Ikyav ve la yange i taver mo ishima kpishi. M nenge yô, aluer yange ve ta uma ve kera sha ci u Yehova man anmgbianev yô, gba u mo kpa me nôngo me de u cian ashe.

Yange se mba eren kyampen i kwaghpasen igen ken inyom i 1955 yô, kwagh la wasem, m hii u panden ashe a cian. Anmgbian Nathan Knorr yange yôô ken washika u i gber ken antakerada u Informant, * la ér, kyampen ne ka môm ken kyampen mba vesen mba nongo ne ua er yô. A kaa ér, aluer hanma orpasenkwagh nan wa uwegh ken kyampen ne yô, “a lu imba shiada i i gbe tar je i lu a vande eren ga yô.” Man kape lu vough je la! Yange ica kera gba ga maa m tsegha iyol yam sha ci u Yehova. Ka ker inyom i 1956 la yô, mo vea terem man anngôm u kwase cii se er batisema. Ica gba ga tsô shi gba u me tsua kwagh u vesen ugen.

Yange m fa mer pania ka kwagh u vesen u i gbe u me er yô ica gba, nahan kpa m lu wan a wa ahô. Hiihii yô, m za hen kpenga u eren; yamen ikyav ken ityar igen shi teen ken ityar igen. M been yô, m soo mer me pande me er tom ne sha anshighe kpuaa sha er me fa u i viam yô. Sha nahan yô, ken inyom i 1961 la, m za zua a tom ken geri u Hamburg, u a lu a ijiir i hemban kehen i agirgi a mnger a dughun ikyav, ken tar u Jamani cii la. Er m lu hoghol a tom wam ne la, m lu hemban wan a wa ahô a hiin pania cii. Nahan me er nena?

Doom kpishi er Yehova yange er tom a anmgbianev mba doon ishima u wasen mo u veren kwagh u tom na hiihii ken uma wam nahan. Azende am agen yange hii tom pania, nahan ve verem ikyav i dedoo. Shi Anmgbian Erich Mundt u un kpa yange i wuhe un ken afo a mbakwarev yô, yange taver mo ishima ér m suur sha Yehova. A kaa ér shighe u ve lu ken afo a mbakwarev la, anmgbianev mba yange ve suur sha ayol a ve la ve va vôr. Ka mba yange ve suur sha Yehova tseegh yange ve za hemen u tilen sha mimi shi ve va hingir u wasen atôônanongo ye.

Inyom i 1963, shighe u m hii pania u eren la

Anmgbian Martin Poetzinger, u va hingir môm ken Mbahemenev mba Shin Itine la kpa yange a shi taver anmgbianev ishima. A kaa a ve ér “Ishimataver ka ieren i injaa i i gbe u se lu a mi yô!” M gbidi kwar sha mkaanem mara yô, m de tom wam la, maa m hii tom pania ken uwer u Jun, inyom i 1963 la. Ka kwagh u yange m tsua ken uma wam u hemban doon je la! Yange iwer kar ihiar, m lu a hii u keren tom ugen kpaa ga tsô i kaa ér m hingir ikpur pania. Anyom nga kar kpuaa yô, Yehova er kwagh a mo u kpilighyol. Yange i lôhôm ér m za Makeranta u Gileadi kelase u sha 44 la.

KWAGH U VESEN U M HEN KEN GILEADI YÔ

Kwagh môm ken akaa a vesen a yange m hen ker, hemban je yô, sha ikyev i Anmgbian Nathan Knorr man Anmgbian Lyman Swingle yô, yange ve kaa a vese ér: “Mayange de za gbihin tom wou ape i tindi u la fese ga.” Yange ve taver se ishima ér aluer se za tagher a mbamtaver kpa se wa ishima her. Anmgbian Knorr pine se er: “Ka nyi ne hemba veren ishima sha mi? Ne ver ishima sha mlu u côu côu u ikyasen shon shin sha imon shin icana? Shinii Ne ver ishima sha ikyon kua ufaluwa man mlu u sar sar u ior mba hen haregh shono? Hen nen u soon ior mba hen ijiir i i tindi ne la!” Iyange igen la, Anmgbian Swingle ngur pasen se er ka i hii ve anmgbianev mbagen ve za undu tom ve fese yô, a ôr kwagh la zan zan, a haa mliam ashe. Yange kera fatyô u lamen ga zan zan hide tile a ishima ve shi za hemen ye. Kwagh la yange kôrom ken ishima tsung nahan m kange ishima mer mayange me va Kristu shin anmgbianev nav mba jighjigh mbara ahenge ga cii.—Mat. 25:40.

Mo vea Claude, man Heinrich, shighe u se lu eren tom mishen hen geri u Lubumbashi, tar u Congo ken inyom i 1967 la

Yange mba ôron se ajiir a i lu tindin se u za eren tom yô, anmgbianev mbagen shin Betel gba va pinen se ape i tindi se yô. Hanma or nana ôr ve ape i tindi nan je, ve ôr akaa a dedoo a hen ijiir la; mba pinen mo yô, m kaa mer i tindin ka ken tar u “Congo (Kinshasa).” Maa ve cii ve wa ihyum, maa ve kende ve kaa ér: “Uwu, Congo? Yehova a lu a we!” Sha ayange la, i shi ungwan abaver sha kwagh u uitya ken Congo (Kinshasa) kua iwoo-or. Kpa m lu a akaa a m hen la ken ishima. Se mba va been makeranta ken uwer u Setemba, inyom i 1967 la yô, mo vea Heinrich  Dehnbostel man Claude Lindsay se kange ikyav u yemen ken Kinshasa, gartamen u Congo la.

I TSAASE MBAMISHEN SHA GBENDA U VESEN

Yange se mba za nyer ken Kinshasa yô, se hen zwa French iwer itiar. Maa se mough heela se nyôr igirgi se yem ken geri u Elisabethville, u hegen i yer ér Lubumbashi la, ikyua ape tar u Congo u ye ndor a tar u Zambia la. Se za nyôr hen iyagh ki mbamishen ken atô u geri la.

Er i lu a pase kwagh hen haregh u Lubumbashi la kpishi ga yô, se lu ior mba hiihii mba ve pase ior kpishi hen ijiir ne loho u Tartor yô, nahan doo se tsung. Ica gba ga je se lu a ior mba henen Bibilo a ve kpishi je, se lu kanen shio u henen kwagh a ve. Yange se pase mbatomov mba gomoti kua dasenda kwagh. Ior kpishi yange ve na Mkaanem ma Aôndo icivir tsung kua tom wase u pasen kwagh ne. Ior kpishi lamen zwa Swahili, nahan mo vea Claude Lindsay se hen zwa la. Ica gba ga maa i kaa ér se za er tom vea tiônnongo u eren mkombo ken zwa Swahili.

Er yange se zua a akaa a doon se kpishi ken tom wase nahan kpa, yange se tagher a mbamtaver kpaa. Ashighe agen yange se tagher a ushoja mba hunden msôrom, man yô, ve lu a ugbuuka gayô, i lu dasenda mba wan tswam. Yange ve wa se mbaaie iyol kpishi je. Kwagen la se nyôr mkombo hen iyagh ki mbamishen la, maa udasenda va nyôr a ugbuuka, ve kôr se ve yem a vese sha tashan u dasenda, ve za shar se inya zan zan ve va mase pasen se tugh er ahwa pue nahan.

Ken inyom i 1969 la, i tindim ér m hii u zenden sôron atôônanongo. Tom ne yange u na yô, m zende angahar m yem ica sha igbenda i lun amgbiôr amgbiôr ken afiaka toho ne. Hen anijiir ugen la, ngôikyegh tsaan mo shin ityô gambe vea ônov nav.  Mayange me tsa me hungur a ayôôso a ngôikyegh ne a nderem a mi sha use hanma iyange la ga. Ka mea umbur er yange m tema vea anmgbianev tugh se ôson usu, se lamen sha kwagh u mimi u Bibilo la nahan i doom je i gande.

Zayol u vesen u m tagher a mi yô, lu kwagh u anmgbianev mbaaiev mba ve suen annongo u Kitawala la. * Mbagenev ken a ve je yô, yange ve er batisema shi ve nyôr sha aan a tom ken tiônnongo er mbatamen nahan, kpa awashima ve yô lu u va gban mker. Kpa mayange ve fatyô u tsughun anmgbianev mba jighjigh ken tiônnongo ga. (Yuda 12) Ken masejime yô, Yehova ese ve ken atôônanongo kera, nahan gbenda gema bugh u ior van ken mimi kpishi.

Ken inyom i 1971 la, i kaa ér m za er tom ken afishi a branci ken Kinshasa. I za verem ér m nengen sha ityom kposo kposo, er tom u nengen sha uwashika mba moughon sha ajiir agen van shin branci, shin duen yemen sha ajiir agen nahan, kua tom u ngeren pinen ityakerada, man kwagh u tomshiren. Shighe u m lu shin Betel la, m hen u nengen sha tom u Tartor ken tar u u kehe kpa akaa er usu man igbenda kua ambaakaa la nahan wase ga yô. Ashighe agen yange iwer i kar imôngo cii ve ityakerada kua uwashika asev ve za mase nyôron ken atôônanongo ye. Yange i dugh akaa ne sha girgi, i wa shin utso, nahan ashighe agen utso mban ve za hange ken mnger sha toho ukasua imôngo. Er mbamtaver mban kua mbagen lu nahan kpa, se kôrcio u eren tom u gba u a er la.

Yange i kpiligh mo iyol u nengen er anmgbianev ve lu a inyaregh ki vese ga kpa ve kôrcio u wan agoyol sha mbamkohol mba vesen nahan. Yange ve za tsehe iyagh ki hur ka a mar ki tav, i yer ér swém la ki hingir ve tsembe u tilen nan kwaghôron shi ve gber awoo ve er kpekpe a mi shi ve hule a ve er akaateman a mi. Yange ve gber msongom ve tim mtôm shi ve gber antoho ugen shin uwagh ve tume ubutu ve samber sha haav mbu kwagh u ve tim la shi ve er utebul kpaa. Shi ve hua akôv a ikyon, ve kange kwagh a mi. Yange m kpe iyol m kenger tom u anmgbianev mba nomso man mba kasev ve er kpoghuloo a uwer gban shio ne nahan i kpiligh mo iyol. Kwagh la na yô, kwagh u anmgbianev mban doom ishima tsung. Yange i va tindim gba u me yem me za er tom ijiir igen nahan vihim u undun ve kpen kpen.

M YEM U ZA EREN TOM KEN TAR U KENYA

Ken inyom i 1974 la, i kaa ér m yem m za er tom ken branci u ken Nairobi, ken tar u Kenya. Er branci u ken tar u Kenya nengen sha tom u i eren ken ityar pue i i lu ikyua a na la yô, tom u eren lu kpishi. Yange i cir tom wase ken ityar ne igen. Ashighe kpishi yange i tindim ér m za ken ityar ne, hemban je yô, tar u Etiopia, ape i lu tôvon anmgbianev asev a ican kpoghuloo la. Ve mbagen yange i er a ve caveraa shin i wuhe ve ken purusu; mbagen je yô, i wua ve. Nahan kpa anmgbianev asev za hemen u wan ishima sha ci u yange ve ya ikyar a Yehova kôôsôô shi ve ayol a ve kpa ve lu kangenaa.

Ken inyom i 1980 la, shi kwagh erem u doon tsung. Yange m vôso Gail Matheson. Tar u Gail lu Kanada. Yange se zua ken makeranta u Gileadi, sha ci u se za u shighe môm. Yange se lamen sha u ngeren ayol a ase uwashika. Gail lu eren tom u mishen ken tar u Bolivia. Anyom nga karen 12 yô, shi se za zua ken geri u New York. Ica kera gba ga je maa, se za er ivese ken Kenya. Doom kpishi er Gail lu kwase u soo Yehova sha mimi shi kwagh kuman un yô. Ngum huror u injaa u doon mo ishima u a lu suen mo zan zan nyian yô.

Ken inyom i 1986 la, i kaa ér mo vea Gail se za er tom u sôron atôônanongo, shi hen shighe shon môm, m lu môm ken Kômatii u Nengen sha Branci. Tom wase u sôron atôônanongo ne yange i gba u se er zan zan se nyôr ken ityar igen i branci u Kenya nengen sha tom u ker yô.

M ngu nan kwaghôron sha mkohol u vesen hen Asmara, ken inyom i 1992

Ka m umbur er kwa gen la se wa agoyol sha mkohol u vesen ken gar u Asmara (ken tar u Eritrea) la ken inyom i 1992, zum u i cir tom wase hen haregh la yô. Yange kwagh er vihi yô, se zua a anijiir kpa vihi ashe je gande, man se mba za nengen ken atô na yô, hemba vihin a ken won. Kpa sha iyange i mkohol la, m nenge er anmgbianev sôr ijiir la tsembelee dooashe sha ci u civir Yehova her nahan kpiligh mo  iyol. Yange icombor kpishi va a akondo, nahan ve va cir sha hanma vegher u dooashe ga la cii. Nahan se er mkohol wase doo doo shi saan se iyol kpaa; yange ior va mkohol ne kuma iorov 1,279.

Shighe u se lu eren tom u sôron atôônanongo la, ajiir a se zenden se tsaan her hanma kasua la luun kwagh môm ga. Kwa gen la se za tsa hen zege ya u injaa ugen ikyua a kpe mnger; shighe gen la di se za tsa hen anijiir u i er sha abamber a iyôugh yô, ihyungwa akôngo di gema lu ica er umita 100 nahan. Er yange se er tom ajiir kposo kposo nahan kpa, kwagh u ka sea umbur ve i doo se kpishi yô, ka ashighe a yange se lu ken kwaghpasen vea upania kua mbapasenkwagh mba lun a gbashima tsung la. Shighe u i mough a vese gba u se za er tom ijiir igen, se undu azende ase ne la, yange kôr se iyol tsung je.

AVEREN A SE ZUA MI KEN TAR U ETIOPIA YÔ

Ken mbee u inyom i 1987 zan zan mhii u nyom i 1992 la, tindi na se ian i eren tom wase ken ityar imôngo i branci u tar u Kenya nengen sha mi la. Kwagh ne na yô, i bugh ubranci man afishi ken ityar ne igen kpaa. Ken inyom i 1993 la, i tindi se ken afishi a ken Addis Ababa ken tar u Etiopia, ape yange i cir tom wase anyom kpishi, kpa shighe ne tindi na se ian i eren tom wase gbangelaa la.

Shighe u m lu eren tom u sôron atôônanongo ken agar, ken tar u Etiopia, ken inyom i 1996 la

Yehova ver tom wase ken tar u Etiopia doo doo. Anmgbianev mba nomso man mbakasev kpishi hii pania u eren. Hii ken inyom 2012 la je, ken atô u mbapasenkwagh 100 ken tar la yô, mbapasenkwagh 20 ka ve lu pania. Heela tseegh ga, imakeranta i nongo u Yehova tsaase anmgbianev kpishi, shi i maa Ayou a Tartor hemba 120. Ken inyom i 2004 la i mough a tsombor u Betel i yem a mi hen iyaagh ki hegh, shi i maa Iyou i Mkohol kpa hen ijiir shon i môm, kwagh ne kpa lu iveren.

Ken anyom a karen ken ijime la, mo vea Gail se ya ijende vea anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken Etiopia, nahan i doo se u lun a ve kpishi. Kwagh ve doo se tsung sha ci u ka ve tese ior dooshima kpishi shi ka ve lu sar sar. Ken ayange a karen ne, va gba keng u shi se mough se yem ken afishi a ken Central Europe la, sha ci u va hii u vihin se iyol. Ka nengen sha vese heen tsembelee. Nahan kpa, ka se shi henen sha kwagh u anmgbianev mba ken tar u Ethiopia.

YEHOVA NA MVESE

Se nenge er Yehova a ne tom na mvese yô. (1 Kor. 3:6, 9) Ikyav i tesen yô, shighe u m hii pasen ior mba ken tar u Rwanda mba ve va u eren tom u dughun myôm shin inya ken tar Congo loho u dedoo la, orpasenkwagh môm lu ken Rwanda ga. Hegen anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tar la hemba 30,000. Ken inyom i 1967 la, mbapasenkwagh lu ken tar u Congo (Kinshasa) er 6,000 nahan. Kpa hegen ne, iyenge ve kuma 230,000, shi ken inyom i 2018 la, iorov mba hemban miliôn nahan za Mkombo u Umbur Ku u Yesu. Ken ityar i branci u tar u Kenya yange nengen sha i la cii, mbapasenkwagh seer iyenge ker hemba 100,000.

Ken anyom 50 a karen ken ijime la, Yehova er tom a anmgbianev kposo kposo u wasen mo ér m hii tom u pasen kwagh hanma shighe ne. Er m lu nôngon a ashe a cian her nahan kpa, m hen u suur sha Yehova a ishima yam cii. Akaa a yange erem shighe u m lu ken Afrika la wasem, m hen u wan ishima shi kwagh kuman mo. Kwagh u anmgbianev mba nomso man mba kasev mba yange ve ngohol se doo doo, shi vea tagher a mbamzeyol mba vesen kpa ve taver ishima, ve za hemen u civir Yehova shi suur sha a na her la doom vea Gail kpen kpen. M wuese mrumun u sha mhôôn u Yehova a tesem la kpishi. Sha mimi yô, Yehova verem je hemba er yange m hen la ica je.—Ps. 37:4.

^ par. 11 Yange i va gema yilan antakerada ne ér Tom Wase ú Tartor. Hegen mba yer un ér, Uma Wase u Mbakristu man Tom Wase—Antakerada u Mkombo.

^ par. 23 “Kitawala” ka ishember i ken zwa Swahili. Inja i ishember ne ér, “u eren tahav shin hemen.” Awashima u annongo ne lu u patii. Ve lu nôngon ér tar u Congo u de kera lun sha ikyev i Belgium ga, u lu sha tseeneke u u. Iniongo i Kitawala ne yange i ngohol ityakerada i Mbashiada mba Yehova, i hen shi i samber a mi, nahan ve goom a atesen a Bibilo sha u suen mbamnenge vev mbapatii kua aeren a ityôô man uma ve u ijimbagh la.