Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Julai 2016

Mba Ve Ngohol Mlumun u sha Mhôôn u Aôndo la Mba a Iwuese

Mba Ve Ngohol Mlumun u sha Mhôôn u Aôndo la Mba a Iwuese

“Se cii se ngohol . . . mlumun u sha mhôôn u zan hemen ken mlumun u sha mhôôn.”—YOH. 1:16.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 95, 13

1, 2. (a) Pase injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u orsule la. (b) Injakwagh la tese ieren i nan kwagh wuee kua mlumun u sha mhôôn nena?

ORSULE ugen due iyange igen pepe dindee za sha tembe kasua sha u una za ker ior mba vea yar un tom u sha tôndo yô. Ior mba za zua a mi la, lumun injar i kaa ér una kimbi ve sha iyange la, maa ve za yar un tom. Kpa orsule la lu a zua a mbatomov i kuma un ga, nahan a hide a yem sha tembe kasua kwa kimbir kimbir sha er una za zua a mbatomov kpishi yô. Mba mase tôôn ve tom la kpa, na ve injar i dedoo. Ka va lun aikighe yô, a kohol mbatomov nav mbara cii ijiir i môm, sha er una na ve injar yô. Maa a na hanmô ve injartom i sha iyange jimin, mba ve er tom ahwa kpishi kua mba ve er ihwa i môm tseegh la kpaa cii. Mba ve vande yaren la, mba fe nahan yô, ve gba ijir. Maa orsule la kaa a ve ér: ‘Ashen ne lumun injar i m kaa mer me na ne la gaa? M ngu a ian i nan mbatomov av kwagh u m soo u nan ve gaa? Shin ka vihin we er mo m lu or u iyua yôô?’—Mat. 20:1-15.

2 Injakwagh i Yesu ne umbur se aeren a Yehova a i ter kwagh u a ken Bibilo kwa kimbir kimbir la, ka “mlumun u sha mhôôn” na la je la. (Ôr 2 Mbakorinte 6:1.) Mbatomov mba ve yar  ihwa i môm tseegh la, yange ve kuma u a na ve injar i sha iyange jimin ga, kpa orsule la zungwe ve mhôônom sha gbenda u kpilighyol. Orfantakerada ugen ôr kwagh u ishember i “mlumun u sha mhôôn” i i gem ken Ubibilo mbagenev kpishi ér “mhôônom” la, ér: “Inja i ishember ne jighilii yô, ka iyua i i ne u gbilin, shin kwagh u i ne or kpa nan kum sha mi ga shin nan kum u zuan a mi ga yô.”

IYUA I YEHOVA A NE SE MGBEGHAA LA

3, 4. Yehova tese uumace cii mlumun u sha mhôôn na nena, man ka sha ci u nyi?

3 Ruamabera ôr kwagh u “mlumun u sha mhôôn u Aôndo” u a lu iyua i Aôndo a ne se gbilin la. (Ef. 3:7) Yehova na se iyua ne nena, man ka sha ci u nyi? Aluer se mba a aeren a Yehova a soo la vough yô, iyua na la ma i lu mlumun u sha mhôôn ga. Kpa er se fe nahan, se mba fetyô u aren sha mlu u vough la ga. Sha nahan yô, orfankwagh Tor Solomon yange nger ér: “Ma orperapera môm u shin tar u nan eren kwagh u dedoo nan eren isholibo ga, nan ngu ga.” (Orpa. 7:20) Apostoli Paulu kpa lumun a kwagh ne, a kaa ér: “Ior ca ca ve er isholibo nahan kera mba a iengem i Aôndo ga,” shi “injar i isholibo i kimbin yô, ka ku.” (Rom. 3:23; 6:23a) Ka kwagh u se kom u zuan a mi je la.

4 Yehova soo se uumace kpishi, nahan a tindi “Wan Na u môm môm la” va kpe sha ci wase. Kwagh ne lu mlumun u sha mhôôn u hemban cii. (Yoh. 3:16) Paulu nger kwagh u Yesu kaa ér: “Ka sha ci u ican i kuugh la man i cir Un iengem iyol kua icivir kpaa ye, sha u Una kav mlu u kuugh sha ci u ior cii, sha mhôônom ma Aôndo.” (Heb. 2:9) Sha mimi yô, “iyua i sha mlumun u sha mhôôn u Aôndo yô, ka uma u tsôron ken Kristu Yesu Ter wase.”—Rom. 6:23b.

5, 6. Ka nyi ka i er shighe u se de ser (a) isholibo i hemen se? (b) mlumun u sha mhôôn a hemen se?

5 Er nan ve uumace ve ye dyako i isholibo i i ne se cii se lu kpen laa? Bibilo pase ér: “Ka sha tindi u peren u or môm [Adam] la man ku u tem tor” sha ônov mba Adam ye. (Rom. 5:12, 14, 17) Nahan kpa, kwagh gema er doo yô, se fatyô u vendan ér isholibo i de kera tem tor shin hemen se ga. Aluer se na naagh ku ipaan ku Kristu kura jighjigh yô, se zua a iwasen ken mlumun u sha mhôôn u Yehova la. Nena yô? Bibilo kaa ér: “Ape isholibo i ngee yô mlumun u sha mhôôn hemba ngeen cii. Ka sha u, er isholibo i tema tor sha ku yô, kape mlumun u sha mhôôn di kpaa a̱ tema tor sha perapera u zan ken uma u tsôron sha Yesu Kristu Ter wase” je la.—Rom. 5:20, 21.

6 Er se lu mbaasorabo nahan kpa, gba u se de ser isholibo i ya tor sha uma wase ga. Shighe u se er isholibo yô, se sôn Yehova ser a de se kwaghbo. Paulu yange ta Mbakristu icin ér: “Isholibo yô, ia ya tor sha aven ga, gadia ne mba sha ikyev i atindi ga, ka sha ikyev i mlumun u sha mhôôn ne lu ye.” (Rom. 6:14) Nahan yô, ka se de ser mlumun u sha mhôôn la a ya tor sha a vese. Aluer se er nahan yô, ka nyi ia due kere? Paulu pase wener: “Mlumun u sha mhôôn u Aôndo . . . ngu tesen se er se̱ venda mwe u i wa Aôndo ikyo ga la man asaren a taregh kpaa, se̱ zenden tsev tsev man sha jighjigh man sha mciviraôndo kpaa ken tar u ainge ne” yô.—Titu 2:11, 12.

YEHOVA TESE SE MLUMUN U SHA MHÔÔN SHA “IGBENDA KPOSO KPOSO”

7, 8. Inja i mlumun u sha mhôôn u Yehova a tese se sha “igbenda kposo kposo” la ér nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

7 Apostoli Paulu nger ér: “Er hanma or nan ngohol iyua i sha mlumun u sha  mhôôn nahan yô, eren nen ayol a en tom a mi er mbatomov mba mimi mba sha mlumun u sha mhôôn u Aôndo sha igbenda kposo kposo la nahan.” (1 Pet. 4:10) Inja i kwagh ne ér nyi? Inja na yô, nyityô imeen i se tagher a mi ken uma cii, Yehova una wase se u nôngon a mi. (1 Pet. 1:6) Aôndo una na se hanma kwagh u una wase se se hemba imeen i se tagher a mi la.

8 Sha kpôô yô, Yehova ka a tese se mlumun u sha mhôôn na sha igbenda kposo kposo. Apostoli Yohane nger wener: “Ka ken m-iv Na man se cii se ngohol ye, mlumun u sha mhôôn u zan hemen ken mlumun u sha mhôôn” la. (Yoh. 1:16) Igbenda kposo kposo i Yehova a tesen se mlumun u sha mhôôn na la na yô, ka se zua a averen kpishi. Averen shon agen yô ka nyi?

9. Se zua a iwasen sha mlumun u sha mhôôn u Yehova a tese se la nena, man se lu a iwuese sha mi nena?

9 Yehova den se kwaghbo. Ka sea er isholibo, kpa sea gema ishima shi sea za hemen u kighir mbamhen asev mba kpeegh mbara yô, Yehova a de se asorabo ase sha ci u mlumun u sha mhôôn na la. (Ôr 1 Yohane 1:8, 9.) Gba u se de mhôônom ma Aôndo mara ma a iv se a iwuese ken ishima, nahan ma a mgbegha se u wuese un. Shighe u Paulu lu ngeren Mbakristu mba i shighe ve mkurem a na imôngo washika la, a kaa wener: “[Yehova] yima se A due a vese ken tahav mbu imev kera A nyôr a vese ken tartor u Wan Na u doon ishima. Ka ken a Na man se lu a mpaa ye, ka mde u asorabo je la.” (Kol. 1:13, 14) Yehova de se asorabo ase, nahan kwagh la bugh se gbenda u zuan a averen a dedoo kpishi.

10. Ka mlu u nyi se hingir u lun ker sha ci u mlumun u sha mhôôn u Aôndo laa?

10 Se fatyô u yan ikyar a Aôndo shi lun ken bem vea na.  Er yange i mar se ken isholibo yô, se hingir mbaihyomov mba Aôndo. Paulu yange lumun a kwagh ne, a kaa wener: “I hime se a Aôndo sha ku u Wan Na zum u se lu mbaihyomov la” je. (Rom. 5:10) Er i him se a Yehova yô, kwagh ne wase se u lun ken bem vea na. Paulu tôô kwagh ne kar sha mlumun u sha mhôôn u Yehova la, a kaa ér: “Er i ne se [anmgbianev mba Kristu] ishô sha jighjigh u nan yô, se mba bem bem a Aôndo sha Ter wase Yesu Kristu. Ka sha a Na kpaa man se zough a ian i nyôron sha jighjigh u nan ken mlumun u sha mhôôn u se til sha mi ne ye.” (Rom. 5:1, 2) Kwagh ne ka iveren i kpilighyol!

Igbenda i Aôndo a tese se mlumun u sha mhôôn na yô: A bugh se ian i civirigh i ungwan loho u dedoo la (Nenge ikyumhiange isha 11 la)

11. Mba i shigh ve mkurem la, mba van a mba ve lu “iyôngo igen” la, ken perapera nena?

11 Se hingir mbaperapera.  Sha marami wase je, se cii se mba mbaperapera ga. Kpa profeti Daniel yange tsengapasen ér ken ayange a masejime ne, asande a mba i shighe ve mkurem, “mba ve lu a kwaghfan” la, vea ‘gema ior kpishi vea hingir mbaperapera.’ (Ôr Daniel 12:3.) Tom u pasen kwagh man u tesen ior u ve lu eren la na yô, ve va a mba ve lu “iyôngo igen” la, ve va hingir u lun mbaperapera sha ishigh ki Yehova. (Yoh. 10:16) Nahan kpa, ve fatyô u eren kwagh ne sha ci u mlumun u sha mhôôn u Yehova la. Paulu yange pase ér i na “ve ishô iyua sha mlumun u sha mhôôn Na, sha mpaa u a lu ken Kristu Yesu la.”—Rom. 3:23, 24.

A bugh se ian i eren msen hen a na (Nenge ikyumhiange isha 12 la)

12. Msen gba zua a mlumun u sha mhôôn u Yehova la nena?

12 Se fatyô u kporom ikyua a ikyônough ki torough ki Aôndo la ken msen. Yehova na se ian i kporom ikyua a ikyônough nagh ki torough ki ki lu sha la ken msen sha ci u mlumun na u sha mhôôn la. Jighilii yô, Paulu yila ikyônough ki torough ki Yehova la ér, “ikyônough ki torough ki mhôôn” shi a  kaa a vese ér se kporom ikyua a ki a “vangertiôr.” (Heb. 4:16a) Yehova na se ian i eren kwagh ne sha ikyev i Wan na. Bibilo kaa ér, “ken a Na yô, se mba a vangertiôr man ian i nyôron gbar gbar sha jighjigh u se ne Un la.” (Ef. 3:12) Sha mimi yô, ian i kporom ikyua a Yehova ken msen gbar gbar la, ka ian i kpilighyol i Aôndo a tese se mlumun u sha mhôôn na yô.

Ka a wase se sha shighe vough (Nenge ikyumhiange isha 13 la)

13. Mlumun u sha mhôôn una “wase se sha shighe vough” nena?

13 Se fatyô u zuan a iwasen sha shighe vough.  Paulu taver se ishima ér se kporom ikyua a Yehova ken msen gbar gbar, “sha u sé ngohol mhôônom ma zungwen man shi i̱ lumun se sha mhôôn, i̱ wase se sha shighe vough” yô. (Heb. 4:16b) Hanma shighe u se tagher a imeen shin mtaver ken uma yô, se fatyô u zamber a Yehova ser a zungwe se mhôônom shi a wase se. Er se kum u a zungwe se mhôônom ga nahan kpa, ka a ungwa mbamsen asev, ashighe kpishi yô, ka i lu sha ikyev i Mbakristu mba se civir un a ve imôngo la. Ka nahan ve “se fatyô u kaan vangertiôr ser: Ter ka Orwasen mo, me kera cia ga, ka nyi je or á ereme?”—Heb. 13:6.

14. Mlumun u sha mhôôn u Yehova la ka a wase asema a ase nena?

14 Se fatyô u zuan a msurshima ken asema ase. Iveren i vesen i ka se zua a mi sha ci u mlumun u sha mhôôn u Yehova la yô, ka msurshima u ka se zua a mi shighe u se ur tsung la. (Ps. 51:17) Paulu yange nger Mbakristu mba ken Tesalonika mba i lu tôvon ve a ican la washika, kaa ér: “Ter wase Yesu Kristu iyol Na man Ter wase Aôndo u se doo Un ishima man A ne se msurshima u tsôron man shi ishimaverenkeghen i dedoo sha mlumun u sha mhôôn la, A̱ sur ne asema, A̱ taver a.” (2 Tes. 2:16, 17) Er se fe ser Yehova ngu nengen sha a vese doo doo sha ci u mhôônom nam ma a lu a mi sha a vese kpishi la yô, kwagh ne ka a na se msurshima kpen kpen!

15. Mlumun u sha mhôôn u Aôndo la na yô, se mba a ishimaverenkeghen i nyi?

15 Se mba a ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron.  Se mba mbaasorabo, nahan a Yehova shio yô, se mba a ishimaverenkeghen ga. (Ôr Pasalmi 49:7, 8.) Kpa Yehova na se ishimaverenkeghen i doon tsung. Yesu yange tôndo zwa a mbadondon un ér: “Ishima i Terem ka i ne: Hanma or u nan nenge a Wan, shi nan ne Un jighjigh yô, nana̱ zua a uma u tsôron.” (Yoh. 6:40) Mimi yô, ishimaverenkeghen i zuan a uma u tsôron la, ka gbenda u doon tsung u Aôndo a tese se mlumun u sha mhôôn na yô. Paulu u yange lu a iwuese sha kwagh ne la, kaa ér: “Mlumun u sha mhôôn u Aôndo va ande ve, a va a myom sha ci u ior cii.”—Titu 2:11.

DE GEM MLUMUN U SHA MHÔÔN U AÔNDO LA A HINGIR WE LAASEN U EREN ISHOLIBO GA

16. Sha ayange a mbaapostoli la, Mbakristu mbagenev gema mlumun u sha mhôôn u Aôndo la hingir ve laasen u eren nyi?

16 Er mlumun u sha mhôôn u Yehova la a ve se a averen kpishi nahan kpa, gba u se nenge ser sea er nyi je kpa Yehova una lumun a mi ga. Sha ayange a Mbaapostoli la, Mbakristu mbagenev nôngo ér vea ‘gema mlumun u sha mhôôn u Aôndo la a hingir ve ijimba i eren.’ (Yuda 4) Mbakristu mba yange ve civir Aôndo sha mimi ga ne, hen ér hanma kwa u ve er isholibo cii, Yehova una de ve. Kwagh u hemban vihin je yô, ve lu nôngon ér vea mee anmgbianev mbagenev vea nyôr a ve ken ieren ve i vihin tsung ne. Nyian je kpa, hanma or u nan er imba kwagh la cii yô, nan “laha Jijingi u mhôôn” la.—Heb. 10:29.

17. Peteru yange wa Mbakristu nyi kwagha?

17 Nyian kpa, Satan tsugh Mbakristu mbagenev, nahan ve hingir u henen ér vea er asorabo nan nan kpa, Aôndo una zungwe ve mhôônom. Kpa er Yehova a kegh iyol u den mbaasorabo mba ve gem ishima la kwaghbo ve nahan kpa, a soo ér se nôngo sha afatyô wase cii se palegh mbamhen mba bov. Yange mgbegha Peteru nger ér: “Ne mbadoon mo ishima, er ne vande fan kwagh ne nahan yô, kuran nen i̱ de kera kôron ne i̱ urugh ne sha mtsum u mbalumun atindi ga la er né gba sha mtil wen la ga yô. Kpa seer vesen nen sha mlumun u sha mhôôn man sha mfe u ne fe Yesu Kristu Ter wase man Oryiman wase la.”—2 Pet. 3:17, 18.

MLUMUN U SHA MHÔÔN LA VA SE A ITYOM

18. Ka ityom i nyi i gbe u se eren, sha ci u mlumun u sha mhôôn u Yehova a tese se laa?

18 Se mba a iwuese sha mlumun u sha mhôôn u Yehova a tese se la. Sha nahan yô, doo u se er tom a uiyua asev sha u nan Yehova icivir shi wasen mbagenev. Ka kwagh u i gbe u se er sha ci u Yehova man ve je la. Paulu kaa ér: “Se mba a uiyua kposo kposo sha inja i mlumun u sha mhôôn u i ne se la, . . . or u i ne nan tom u eren kpaa, nana̱ eren u je; or u i ne nan tom u tesen kpaa, nana̱ tesen je; or u i ne nan u wan kwagh yô, nana̱ waan kwagh; . . . or u nan zungu mhôônom kpaa nana̱ zungwen saan saan je.” (Rom. 12:6-8) Mlumun u sha mhôôn u Yehova a tese se la na yô, gba u hanma shighe se eren tom u pasen kwagh la shi se tesen mbagenev Bibilo shi se taver Mbakristu mbagenev asema shi se deen hanma or u nan hii se cii kwaghbo.

19. Ka tom wase u nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon laa??

19 Er se lu a iwuese sha dooshima u Aôndo a tese kpishi la yô, gba u kwagh la una mgbegha se se nôngo kpoghuloo se “pase Loho u Dedoo u sha mhôônom ma Aôndo” la. (Aer. 20:24) Se lu timen sha tom ne zulee ken ngeren u dondon la