Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Julai 2016

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Esekiel ityough 37 kaa ér i zua mbaaga uhar hingir môm nahan, inja na ér nyi?

Yehova yange tôndo zwa a Esekiel ér una va zua Mbaiserael cii vea hingir ikyurior i môm shighe una a hide a ve ken Tar u Ityendezwa la. Ityendezwa ne tsenganpasen kwagh u mzough u ior mba Aôndo vea va lu ker ken ayange a masejime ne la kpaa.

Yehova yange kaa a profeti na Esekiel ér a nger kwagh sha mbaaga uhar, a nger sha aga u môm ér, “Sha ci u Yuda man Mbaiserael mba ve lu ken nongo na” la, gema aga ugen la di, a nger sha mi ér, “Sha ci u Yosev—aga u Eferaim—man ya u Iserael mba ve lu ken nongo na” la. Lu u mbaaga mba uhar mban cii vea hingir aga “môm” sha uwegh ku Esekiel.—Esek. 37:15-17.

“Eferaim” tile sha ityough ki nyi? Tor u hiihii u tartor u Iserael u ikwe pue u ken imbusutarimese, u i yilan un ér Yerobiam la, yange lu or u ken kwe u Eferaim, u hemba duen iti la. (Dut. 33:13, 17; 1 Utor 11:26) Kwe ne yange u due ken wan u Yosev u i yilan un ér  Eferaim la. (Num. 1:32, 33) Yosev yange zua a iveren injaa hen ter na Yakob. Sha nahan yô, yange doo u a yila aga u tile sha ityough ki tartor u Iserael u ikwe pue la ér, “aga u Eferaim.” Shighe u Esekiel nger kwaghôron u profeti sha kwagh u mbaaga uhar mban la, Mbaashiria vande yemen a tartor u Iserael u ken imbusutarimese la uikyangen ken inyom i 740 C.S.Y (Cii man Shighe u Yesu) la. Yange i yem a ve uikyangen ica gba kpishi cii ve Esekiel va mase ngeren kwaghôron u profeti ne ye. (2 Utor 17:6) Nahan Tartor u Babilon ngu va ngohol tahav hen Tartor u Ashiria yô, hen shighe ne nahan, Mbaiserael kpishi hingir u za lun sha ajiir wue wue ken Tartor u Babilon la.

Ken inyom i 607 C.S.Y la, Mbababilon va mase yemen a tartor u Yuda u ikwe ihiar, u ken imbusutariyan la uikyangen, man alaghga tsô lu shighe ne kpa i yem a asande a a mase shin her ken tartor u Iserael u ken imbusutarimese la uikyangen ye. Ator a ken Yuda yange hemen ikwe i ihiar ne, shi lu ker upristi duen ye, sha ci u upristi eren tom ve ken tempel u ken Yerusalem la. (2 Kron. 11:13, 14; 34:30) Sha nahan yô, yange doo u a yila aga u tile sha ityough ki tartor u Yuda u ikwe ihiar la ér aga u “sha ci u Yuda.”

Lu shighe u han i zua mbaaga mba uhar, mba sha injakwagh la hingir aga mômô? Lu shighe u Mbaiserael hide ken Yerusalem u va hiden maan tempel ken inyom i 537 C.S.Y la. Nahan lu mba ve tile sha ityough ki tartor u ikwe ihiar man tartor u ikwe pue la, vande hiden imôngo ken uikyangen ye. Hii shighe la je, mpav kera lu hen atô u ônov Mbaiserael ga. (Esek. 37:21, 22) Mbaiserael hide lu civir Yehova ken mzough her. Profeti Yesaia man Yeremia kpa tsengaôron ér vea va hide a lu ken mzough ne.—Yes. 11:12, 13; Yer. 31:1, 6, 31.

Ka mimi u hange hange u sha kwagh u mcivir u mimi u nyi i ter ken kwaghôron u profeti laa? Mimi shon yô, ka un ne: Yehova una na mbacivir un “vea hingir môm.” (Esek. 37:18, 19) Ior mba Yehova mba ken mzough nyian, er Yehova yange tôndo nahan kpa? Mba yumu! Sha hiihii la, kwaghôron u profeti la hii u kuren ken inyom i 1919, shighe u i hide i kohol ior mba Aôndo kure kure, shi wase ve ve hide ve lu eren kwagh ken mzough la. Er Satan nôngo ér una pav ve gbem sha won nahan kpa, a kôrcio ga.

Hen shighe la, mba ve hide ve lu eren kwagh ken mzough la kpishi, ve lu a ishimaverenkeghen i va hingir utor man upristi sha tartor u sha la vea Yesu. (Mpa. 20:6) Yange ve lu er aga u sha ci u Yuda la nahan. Nahan kpa, shighe ngur karen yô, mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun shin tar la, hii u kohol imôngo a Mbayuda mba ken jijingi mban, shi ve lu ngeen seer a seer. (Sek. 8:23) Ve lu er aga u sha ci u Yosev la nahan, shi ve lu a ishimaverenkeghen i za hemen vea Kristu ga.

Nyian ne, iniongo ihiar ne cii, ngi civir Yehova imôngo sha hemen u Yesu Kristu, u profeti Esekiel a yer un ér “wanakiriki Wam Davidi” la. (Esek. 37:24, 25) Yesu yange er msen ér mbadondon un ve lu ‘kwagh môm, er Ter na, a lu ken a na, un kpaa un lu ken Ter na nahan.’ * (Yoh. 17:20, 21) Shi Yesu yange tsengaôron ér anikyumuile u kpeghee, u a lu mbadondon un mba i shigh ve mkurem la, vea “hingir ikyum i môm” vea mba ve lu “iyôngo igen” la. Í cii ia lu sha ikyev i “orkuran môm.” (Yoh. 10:16) Mkaanem ma Yesu man pase kwagh u mzough u ior mba Yehova ve lu ker nyian ne, vea lu a ishimaverenkeghen i yemen sha shin i lun shin tar ne kpaa!

^ par. 6 Shighe u Yesu lu ôron kwagh u ikyav i ayange a masejime la, a pase mbahenen nav anzaakaa kposo kposo. Doo se kpishi u fan er yange hii teren kwagh u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” u a lu annongo u kpuaa u anmgbianev mba i shigh ve mkurem, mba vea hemen ior mba Aôndo la yô. (Mat. 24:45-47) Been yô, a ôr anzaakaa agen, a a pase kwagh u mba ve lu a ishimaverenkeghen i yemen sha la cii yô. (Mat. 25:1-30) Yesu maa mase kuren sha u ôron kwagh u mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun shin tar ne, mba vea lu suen anmgbianev mba Kristu la. (Mat. 25:31-46) Shighe u kwaghôron u profeti u Esekiel la hii u kuren sha ayange a ase ne la kpa, lu kwagh u una er mba ve lu a ishimaverenkeghen i yemen sha la hii ôron ye. Er ashighe kpishi tartor u Iserael u ikwe pue u ken imbusutarimese la ka u tile sha ityough ki mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun shin tar ne la ga nahan kpa, mzough u i er kwagh na ken kwaghôron u profeti la umbur se kwagh u mzough u a lu hen atô u mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lu shin tar ne la, man mba ve lu a ishimaverenkeghen i yemen sha la.