Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 Ngeren U Timen Sha Mi 3

U Kura Ishima You Nena?

U Kura Ishima You Nena?

“Hemba kuran ishima you a akaa a u kor a cii.”—ANZ. 4:23.

ICAM 36 Se Kura Ishima Yase

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1-3. (a) Er nan ve Solomon yange doo Yehova ishima, man ka averen a nyi Solomon zua a mi? (b) Ka mbampin mba nyi se zua a mlumun sha mi ken ngeren nee?

SOLOMON yange hingir tor u Iserael shighe u lu gumor la. Shighe u Solomon hii u hemen la, Yehova ande hen a na ken mnya, kaa a na ér: “Sônom kwagh u a sar u u M̱ na u yô.” Nahan Solomon kaa ér: “M ngu wanakiriki u kpeghee tsô, m fa u duen man u nyôron kpaa ga. . . . Na wanakiriki Wou ishima i fan kwagh er una ôron ior Ou ijir” yô. (1 Utor 3:5-10) A sôn “ishima i fan kwagh.” Yange sôn kwagh u injaa kpen kpen! Ka nahan ve Solomon doo Yehova ishima ye! (2 Sam. 12:24) Yange doo Aôndo a Solomon sha kwagh u sôn la je, a na un “ishima i fan kwagh man i kaven kwagh.”—1 Utor 3:12.

2 Shighe u Solomon lu civir Aôndo sha mimi la, a zua a averen kpishi. Yange zua a ian i civirigh i maan tempel “sha ci u iti i TER, Aôndo u Iserael.” (1 Utor 8:20) Solomon due iti sha ci u kwaghfan u Aôndo na un la. Shi i nger akaa a Aôndo mgbegha un ôr la ken ityakerada i Bibilo itiar. Môm ken ityakerada ne yô, ka takerada u Anzaakaa.

3 I ter ishember i ishima la ken takerada u Anzaakaa kuma kwa deri môm. Ikyav i tesen yô, Anzaakaa 4:23 kaa ér: “Hemba kuran ishima you a akaa a u kor a cii.” Inja i ishember i “ishima” i i ter ken ivur ne la er nyi? Se na mlumun sha mpin la ken ngeren ne. Shi se time sha mlumun u sha mbampin mbagen uhar: Satan ka a nôngo ér una hôngor ishima yase nena? Se kura ishima yase nena? Aluer se soo u zan hemen u tilen sha mimi hen Yehova yô, gba u se fa mlumun u sha mbampin mba injaav mban.

 “ISHIMA YOU” LA KA NYI?

4-5. (a) Ishember i “ishima” la a fatyô u lun nyi? (b) Kwagh u gbong gbong wase u iyolough tese er i lu hange hange u se nenge sha or wase u kimi la nena?

4 Ishember i “ishima” i i ter ken Anzaakaa 4:23 la, a fatyô u lun mbamhen asev man er ka i lu se ken ishima la man mbaawashima man asaren a ase. Ka inja yase shin or u se lu jim jim la, ka di or u se lu sha iyol la tsô ga.

5 De se time se nenge er kwagh u gbong gbong wase u iyolough una wase se u fan er i lu hange hange u se wa ikyo sha kwagh u or wase u ken atô la yô. Hiihii yô, aluer se soo ser se lu gbang gbang shi se gba angev ga yô, saa se yaan kwaghyan u injaa shi se eren anumbe. Nahan ken jijingi kpa, aluer se soo u taver her yô, saa se ôron Mkaanem ma Aôndo hanma shighe kua ityakerada i pasen Bibilo, shi se tesen ser se na Yehova jighjigh. Ka se tese jighjigh wase la sha u dondon kwagh u se hen la shi pasen mbagen akaa a se ne jighjigh a mi la. (Rom. 10:8-10; Yak. 2:26) Sha uhar yô, alaghga se kenger iyol yase ken won yô, se hen ser se mba gbang gbang, kpa jighilii yô, se gema se lu uange ken atô. Kape alaghga se nenge gbenda u se lu eren akaa ken mcivir u Yehova la maa se hen ser jighjigh wase taver je la, kpa alaghga asaren a bo aa lu wan amishe ken a vese. (1 Kor. 10:12; Yak. 1:14, 15) Doo u se umbur ser Satan ngu nôngon ér una hôngor se, se kpa se lu a mhen na la. Ka sha nyi gbenda nahan jighilii alaghga una soo u eren kwagh nee? Se kura ayol a ase nena?

ER SATAN KA A NÔNGO ÉR UNA HÔNGOR ISHIMA YASE YÔ

6. Ka nyi i lu awashima u Satan, man ngu a nôngo ér una kure awashima shon nena?

6 Satan soo ér se hingir er un nahan, inja na yô, se hemba Yehova ato, shi se peren atindi a na sha u kuren asaren ase er un eren nahan. Satan una fatyô u kighir se u henen kwagh shin eren kwagh er un nahan ga. Sha nahan yô, ngu a nôngo u kuren awashima na ne sha igbenda igen. Ikyav i tesen yô, a kase se a ior mba a vande hôngor a ishima ve yô. (1 Yoh. 5:19) Awashima na yô, ka u se luun vea ior mban shin er se fe ser ujende mba bov vea ‘vihi’ shin vea hôngor a mhen wase kua ieren yase nahan kpaa. (1 Kor. 15:33) Ka kwagh u yange er a Tor Solomon kpaa je la. Yange er kasev kpishi ken atôatyev, nahan  ken masejime yô, kasev mbara mough gba hendan un maa ve “gema un ishima” a gema ijime a Yehova.—1 Utor 11:3.

U kura ishima you sha er Satan una hôngor a mhen wou ga nena? (Nenge ikyumhiange i sha 7) *

7. Ka nyi igen Satan a eren tom a mi u samber a mhen naa, man er nan i doo u se wa ikyo sha gbaa nee?

7 Satan ngu eren tom a ufiim kuaa akaa agen a i tesen sha televishen la sha u samber a mhen na. A fa er ka a ôr kwagh sea ungwa ve kwagh u se ongo la a bende a vese yô. Ka se ungwa i doo se tsô ga, kpa kwagh u se ongo la ka a tese se er se hen kwagh man er ishima ia lu se ker la kua gbenda u se er kwagh kpaa. Yesu kpa yange una tesen ior yô, a ôr ve akaa sha er vea hen kwagh ker yô. Ikyav i tesen yô, yange ôr injakwagh sha kwagh u Orsamaria u lu orwanndor la kua i wan u undu ter na, yem za vihi dyako na la. (Mat. 13:34; Luka 10:29-37; 15:11-32) Nahan kpa, ior mba Satan a hôngor asema a ve, ve henen kwagh er un nahan la vea fatyô ôron se akaa a a vihi se shin aa hôngor se yô. Nahan doo u se eren kwagh sha kwaghfan. Ka mimi akaa a se nengen sha televishen kua ken ufiim la aa fatyô u nan se msaanyol shi se hen kwagh ker a u hôngor a mhen wase shio. Kpa gba u se wa ikyo. Shighe u se lu tsuan iemberyolough yô, doo u se pine ayol a ase ser, ‘Fiim ne shin kwagh u m lu nengen sha televishen ne ngu tesen mo ér aluer m ngu dondon asaren am a iyolough kpa ka kwaghbo gaa?’ (Gal. 5:19-21; Ef. 2:1-3) Aluer u mase kaven wer ma kwagh u i tesen sha televishen ka u samber a mhen u Satan nahan, ka nyi i doo u u ere? Palegh kwagh la vough er u palegh angev mbu tsaren nahan!

8. Mbamaren vea wase mbayev u kuran asema a ve nena?

8 Mbamaren, ne mba a tom u vesen kpishi u kuran mbayev enev sha er Satan una hôngor asema ve ga yô. Ka ne nôngo sha afatyô wen cii sha er ne kura ônov enev ve de gbe angev ga yô. Ka ne sôr uya enev ve lu wang, shi ne ta hanma kwagh u una fatyô u nan ne gayô mbayev enev angev cii kera. Nahan kape i gbe u ne kura mbayev enev, ne wa  ikyo sha ufiim kua akaa agen a i tesen sha televishen a ve nengen je la. Shi gba u ne wa ikyo sha u ugyeem mba ve gbidyen kua ajiir a sha Intanet a a fatyô u hôngor ve a mhen u Satan la. Yehova na ne tom ér ne wase mbayev enev ve hingir azende a na. (Anz. 1:8; Ef. 6:1, 4) Nahan de cian u wan atindi a a har sha akaawan a Bibilo hen ya wou ga. Ôr mbayev mba kiriki akaa a vea nenge man a vea nenge ga yô, shi wase ve ve kav ityôkyaa i i ne ve u ôr nahan yô. (Mat. 5:37) Mbayev ou vea nguren vesen yô, tsaase ve, ve fa u paven kwagh u Yehova a kaa ér ka u dedoo man u bo la ayol a ve. (Heb. 5:14) Shi umbur wer mbayev ou vea hen akaa kpishi ken kwagh u u ôr ve yô, kpa vea hemba henen akaa ken ieren you cii.—Dut. 6:6, 7; Rom. 2:21.

9. Ka mhen u nyi Satan a lu samber a mi, man er nan mhen ne a lu u bo?

9 Satan shi ngu a nôngo ér una hôngor ishima yase sha u meen se ér se suur sha kwaghfan u uumace, i de lu sha mhen u Yehova ga. (Kol. 2:8) Môm ken mbamhen mba Satan a lu samber a mi yô, ér isharen i hingir ornyar la i lu kwagh u hiihii ken uma wou. Ior mba ve henen kwagh nahan la alaghga vea hingir mbainyarev shin vea hingir ga. Kpa er i lu la cii, kwagh a tser ve. Sha ci u nyi? Sha ci u alaghga vea na ishima ve cii sha inyaregh ki keren je yô, vea gema kwagh u iyol ve kua tsombor ve man mlu ve vea Aôndo cii vea nôngor kera sha er vea zua a inyaregh yô. (1 Tim. 6:10) Doo se kpishi er Ter wase u Sha u a hembe kwaghfan la, a wasen se u lun a mnenge u vough sha kwagh u inyar nahan.—Orpa. 7:12; Luka 12:15.

SE KURA ISHIMA YASE NENA?

Lu tsevaa shi er kwagh vough er mbakuran gar man mbakuranhundagar nahan, sha er akaa a a fatyô u hôngor a mhen wou la a de nyer u ken ishima ga yô (Nenge ikyumhiange i sha 10-11) *

10-11. (a) Ka nyi i gbe u se er keng sha er se kura ayol a ase? (b) Ka tom u nyi ngise mbakuran erene, man imoshima yase ia fatyô u lun orkuran wase nena?

10 Aluer se soo ser se kura ishima yase yô, saa se fa kwaghbo shighe u a lu van yô, shi se er kwagh fese sha u kuran iyol yase. Ishember i i gem ken Anzaakaa 4:23 ér “kuran” la umbur se kwagh u tom u orkuran. Sha ayange a Tor Solomon la, mbakuran ve tile sha girgar ve kuran gar, nahan mbaihyomov vea vaan yô, orkuran nan genger imo nan ôr ior mba ken gar. Aluer se nenge a foto u kwagh ne ken ishima yô, una wase se u kaven kwagh u i gbe u se er sha er Satan una hôngor mhen wase ga yô.

11 Ngise la, mbakuran ve eren tom ken mzough vea orhunda shin mbakuranhundagar. (2 Sam. 18:24-26) Yange ve er tom imôngo u kuran gar sha u wuhen ihinda shighe u mbaihyomov ve lu ikyua yô. (Neh. 7:1-3) Imoshima yase i Bibilo i tsaase i la * ia fatyô u lun er orkuran wase nahan; ia ta se icin shighe u Satan a lu nôngon ér una ta num sha ishima yase yô, inja na yô, ka shighe u Satan a lu nôngon ér una kôôm mhen wase kua er i lu se ken ishima la man mbaawashima asev man asaren a ase je la. Shighe u imoshima yase i te se icin sha kwagh yô, gba u se ungwa icintan la; se wuhe hunda u ishima yase, inja na yô, se er kwagh fese sha u palegh kwaghbo la.

12-13. Ka nyi alaghga a sar se u erene, kpa doo u se er nena?

12 Nenge ase ikyav i tesen er se fatyô u kuran ayol a ase sha mhen u Satan yô. Yehova tese se ér, “idya man hanma inja i hôngorough kua hua u eren yô, u teren tsô kpaa, [i] de teren her [atô wase] ga.” (Ef. 5:3) Nahan kpa, aluer mbakwar wase ve hii u tan tadi sha ijiirtom shin ken makeranta sha  akaa a ijimbagh nahan se er nena? Se fa wang ser gba u se “venda mwe u i wa Aôndo ikyo ga la man asaren a taregh.” (Titu 2:12) Orkuran, ka imoshima yase je la, una ta se icin sha kwaghbo la. (Rom. 2:15) Nahan se ungwan icintan la je he? Alaghga a sar se u keghen ato ungwan a mbakwar wase shin nengen ufoto mba ve lu tindin mbagen a mi sha hanseeti shin tablet yô. Kpa ka shighe u i gbe u se wuhe ihinda gar shin se palegh kwaghbo shon je la. Se fatyô u geman a iliam yemen a mi sha kwagh ugen gayô karen her sha kuaa.

13 Saa se taver ishima ve se hendan a mbakov wase zum u ve lu tuur se ér se hen sha akaabo shin se er akaa shon la ye. Doo u se lu a vangertiôr ser Yehova ngu a nenge a iniôngon yase, nahan una na se agee kua mfe sha er se hendan a mhen u Satan yô. (2 Kron. 16:9; Yes. 40:29; Yak. 1:5) Nahan ka nyi igen kpa se fatyô u eren sha er se kura ishima yase?

LU TSEVAA

14-15. (a) Ka nyi i gbe u se er sha er se bugh ishima yase, man se er kwagh ne nena? (b) Mkaanem ma ken Anzaakaa 4:20-22 ma a wase se, se hemba zuan a mtsera ken Bibilo yase i ôron nena? (Nenge ngeren u “ Er U Gbidye Kwar Yô” la.)

14 Cii man se kura ishima yase yô, gba u se palegh mbamhen mbabov tseegh ga, kpa gba u shi se ivin ishima yase a mbamhen mba dedoo. Hide shi hen ase sha ikyav i gar u i we un gir la. Yange i gba u orkuranhundagar nana wuhe hundagar sha er orihyom nana kar a nyôr ker ga yô, kpa ashighe agen di i gba u nana bugh hunda la sha er a nyôr a kwaghyan kua akaa agen ken gar yô. Aluer ka u a bugh hundagar la sha won ga yô, ior mba ken gar la vea kpe ijen. Nahan se kpa gba u se bughun asema ase sha er mhen u Aôndo una nyôr a tema ker yô.

15 Bibilo ngi a mhen u Yehova, sha nahan yô, hanma kwa u se er i yô, se mba den ser mhen u Yehova a mgbegha se sha gbenda u se henen kwagh man er ishima i lun se ker la kua gbenda u se eren kwagh la kpaa. Kpa se er nan ve se hemba zuan a iwasen ken Bibilo yase i ôrono? Msen ka kwagh u vesen. Kwasekristu ugen kaa nahan ér: “Cii man m ôr Bibilo yô, ka m er msen m sôn Yehova mer a wasem sha er me ‘nenge akaakpilighyol’ a ken Mkaanem nam la yô.” (Ps. 119:18) Shi aluer se mba gbidyen kwar sha kwagh u se ôr la yô, kwagh la kpa una wase se. Ka sea er msen, sea ôr Mkaanem ma Aôndo shi sea gbidye kwar sha mi yô, ma nyôr “ken atô u ishima [yase]” nahan mhen u Yehova a hingir u doon se ishima.—Ôr Anzaakaa 4:20-22; Ps. 119:97.

16. Mbagen nenge Ityôgh yasegh ki Televishen ki Mbashiada mba Yehova la nahan, ve zua a mtsera nena?

16 Gbenda ugen u ka se de ser mhen u Aôndo a kôôm se yô, ka u nengen akaa a i ver sha Ityôgh ki Televishen ki Mbashiada mba Yehova la. Orgen vea kwase na ve kaa ér: “Se nenge porogeram u i eren hanma uwer la ser ka msen wase je Yehova a ongo ye! Porogeram mbara ka ve na se agee shi ve taver se ishima zum u se ure shin i huan se yô. Shi ka se waan atsam a ka i wa ken porogeram mban la hen ya wase hanma shighe. Ka se waan a shighe u se lu eren kwaghyan shin se lu sôron ya shin se lu man tii kpaa.” Porogeram mban ka ve wase u kuran ishima yase. Ka ve tese se u henen kwagh er Yehova a henen nahan shi hendan a imeen i dondon mhen u Satan la.

17-18. (a) Er i tese ken 1 Utor 8:61 nahan, ka sea dondon kwagh u se hen hen Yehova yô, ka nyi ka i ere? (b) Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Tor Hesekia laa? (c) Msen u Davidi u ken Pasalmi 139:23, 24 la tese ér se fatyô u eren msen sônon nyi?

17 Hanma kwa u ka sea er kwagh u dedoo shi sea nenge a mtsera u se zough a mi la yô, jighjigh wase a seer taver. (Yak. 1:2, 3) Ka i doo se sha ci u ka se na i saan Yehova iyol u yilan se ér mbayev nav, shi kwagh la a na i  hemba saren se u eren kwagh u doon un cii. (Anz. 27:11) Hanma kwa u se tagher a imeen yô, ka se zua a ian i tesen Ter wase u a we se ikyo tsung la ser se mba civir un a ishima yase cii. (Ps. 119:113) Ka se tese ser Yehova doo se ishima a ishima yase cii; inja na yô, se kange ishima ser se dondo atindi a na shi se eren ishima na a ishima yase cii.—Ôr 1 Utor 8:61.

18 Nahan se fatyô u tsumen shighe ugene? Een, sha ci u se mba mbaasorabo. Zum u se nenge gbev yô, doo u se umbur ikyav i Tor Hesekia la. Yange er akaa agen shami ga. Nahan kpa gema ishima, shi hide za hemen u civir Yehova “a ishima i jighilii” shin a ishima na cii. (Yes. 38:3-6; 2 Kron. 29:1, 2; 32:25, 26) Yô, se hendan nen a Satan, mayange a de hôngor mhen wase ga. Se eren msen se sônon “ishima i fan kwagh.” (1 Utor 3:9; (ôr Pasalmi 139:23, 24.) Aluer ken akaa a se kor cii se hemba kuran ishima yase yô, se za hemen u civir Yehova sha mimi.

ICAM 54 “Ka Gbenda Je Ne”

^ par. 5 Se za hemen u tilen sha mimi hen Yehova shin se de ser Satan a mee se, se de u civir Aôndo? Mlumun yô, ka gbenda u se kura ishima yase tsembelee la; ka gbenda u se tagher a ameen a karen jighjigh wase la ga. Inja i ishember i “ishima” la ér nyi? Satan ka a nôngo ér una hôngor ishima yase nena? Se kura ishima yase nena? Ngeren ne una na mlumun sha mbampin mba injaav mban.

^ par. 11 ISHEMBER I I TE IWANGER SHA MI YÔ: Yehova gba se sha gbenda u se fatyô u tôvon sha mbamhen asev man er ishima i lu se ker la fan yô. Shi se fatyô u tôvon mbaawashima man asaren a ase maa kuren ijir iyol yase. Bibilo yila kwagh u ka a er tom ne la ér imo i ken ishima shin imoshima. (Rom. 2:15; 9:1) Imoshima i Bibilo i tsaase i yô, ka imoshima i ka i er tom a atindi a Yehova a ken Bibilo la sha u ôron se ijir aluer kwagh u se hen shin se er gayô se ôr la ka u dedoo shin u bo kpaa.

^ par. 56 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian u a er batisema yô, ngu nengen televishen maa kwagh u jimbagh va due sha jingi. Gba u una tsua kwagh u una er yô.

^ par. 58 NGEREN U PASEN FOTO: Orkuran u sha ayange a tsuaa nenge kwaghbo ngu van ken won u gar. Ngu genger imo ôron kwagh a mbakuranhundagar shin inya, maa ve di ve er kwagh fese sha u wuhen ihindagar shi gesan i ken atô.