Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 NGEREN U TIMEN SHA MI 6

De Gbihin Mimi Wou Ga!

De Gbihin Mimi Wou Ga!

“Zan zan me kpe je kpaa, me gbihi mimi wam ga.”—YOBU 27:5.

ICAM 34 Me Zende sha Mimi

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Mbashiada utar mba i ter ve ken ikyumhiange ne tile sha mimi hen Yehova nena?

HEN ase sha kwagh u Mbashiada mba Yehova mba utar mban. (1) Gumkwase ugen u a lu Kwaseshiada yô za makeranta iyange igen, maa tica ve kaa ér ve er kwagh u suen ma iniongo i civir tar shin i kwaghaôndo u aiegh a eren yô. Wankwase la fa er iniongo la i doo Aôndo ga yô, nahan a venda a tica la sha icivir ér una nyôr iyol ken iniongo la ga. (2) Gumor ugen u a cie ashe yô ngu pasen kwagh sha uya uya. A fa er wanye u ken makeranta na nan lu hen ya u a dondo la yô. Wan la ka a shi lahan Mbashiada mba Yehova, kpa gumor ne taver ishima za kema uwegh sha hunda u ya shon. (3) Orgen eren tom kpoghuloo sha er una nenge sha tsombor na yô, maa iyange igen la orvesen na kaa a na ér a er anyighe shin ma ifer. Er or ne a fe ér una venda yô alaghga a de un tom nahan kpa, a pase orvesen na ér un soo u eren kwagh sha mimi shi kuran tindi sha ci u ka kwagh u Aôndo a kaa ér mbacivir un ve er je la.—Rom. 13:1-4; Heb. 13:18.

2. Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi, man ka sha ci u nyi?

2 Ka ieren i nyi u nenge a mi ken iorov utar mbara? Alaghga u nenge a aeren er ishimataver man ieren i mimi nahan. Kpa ve cii ve tese ieren igen i doon kpen kpen, ka ieren i tilen sha mimi je la. Ve cii ve tile sha mimi hen Yehova. Hanmô ve venda u peren tindi u Aôndo a we yô. Ka ieren i tilen sha mimi la i mgbegha ve u eren kwagh ne ye. Ka keng a saan Yehova iyol a hanma ve er nan tese ieren ne yô. Se kpa se soo ser i saan Ter wase u sha la iyol. Nahan de se time sha mbampin mban: Inja i u tilen sha mimi la ér nyi? Er nan i gbe i u se tilen sha mimi? Se er nan ve se taver ishima i se kange ser se za hemen u tilen sha mimi la ken ashighe a ican nee?

 INJA I U TILEN SHA MIMI LA ÉR NYI?

3. (a) Inja i u tilen sha mimi la ér nyi? (b) Ka nyi i tese ér se mba soon kwagh u a lu a mshi iyol ga?

3 Mbacivir Aôndo ka ve tese ér ve tile sha mimi nena? Yehova ngu a doo ve ishima a ishima ve cii shi i lu u kwagh môm una fatyô u paven ve a na ga, sha nahan yô, hanma shighe cii ve soo u eren ishima na. Nenge ase er Bibilo i ôr kwagh u ieren i tilen sha mimi la yô. Ishember i ken zwa Heberu i i gem ér “tile sha mimi” la, inja na yô, ka kwagh u a lu jimin, a lu a ihyogholough iyol ga shi a lu a mshi ga yô. U tesen ikyav yô, Mbaiserael yange ve na Yehova nagh sha zendenya, nahan Tindi kaa ér i lu zendenya u a lu tsembelee shi a lu a ihyogholough iyol ga yô. * (Lev. 22:21, 22) Yange i venda ér ior mba Aôndo ve de ne nagh sha zendenya u lun angahar atar shin togh môm shin lun ishe i môm gayô lun uange ga. Yehova yange soo ér zendenya la a de lu a ihyogholough i môm iyol ga. (Mal. 1:6-9) Se fatyô u kaven er yange hii ve Yehova soo ér kwagh a lu nahan yô. Ka sea za yam kwagh er atam a ikyon shin takerada shin ikyagh ki tomough yô, se mba soon ser kwagh u se yam la a lu a ahula sha mi ga. Shi se mba soon ser avegher na agen a lu ga ze. Ka se soo kwagh u a lu a zayol môm sha mi ga yô. Nahan Yehova kpa soo ér aluer un doo se ishima yô, dooshima la kua mtil sha mimi wase cii a de lu a mshi ga. Saa una lu jimin, una lu a ihyogholough iyol shin ma mshi ga keng.

4. (a) Or u nan yen kpa nana fatyô u tilen sha mimi sha ci u nyi? (b) Pasalmi 103:12-14 tese er Yehova a veren ishima ér se er kwagh u a gande se ken inya ga nena?

4 Nahan doo u se kure ikyaa ser saa se lu vough shin se lu a myen ga ve se tile sha mimi yee? Alaghga se nenge ser se yina gande shin se mba mbaasorabo nahan se kanshio. Kpa nenge ase atôakyaa ahar a a ne ve i doo u se hen nahan ga yô. Hiihii yô, Yehova veren ishima sha mbamyen asev ga. Bibilo kaa ér: “TERE, aluer Wea we aferakaa ikyo yô, ka an ma nan til sha, Tere?” (Ps. 130:3) A fa er se yen, se lu mbaasorabo yô, shi den se kwaghbo wuee. (Ps. 86:5) Sha uhar yô, Yehova fa kwagh u se fatyô u eren man u se fatyô ga yô, shi veren ishima ér se er kwagh u a gande se ken inya ga. (Ôr Pasalmi 103:12-14.) Tsô, ka sha nyi gbenda nahan se fatyô u lun jimin shin lun a ihyogholough shin ma mshi ga sha ishigh nagha?

5. Dooshima ka a mgbegha mbacivir Yehova u tilen sha mimi nena?

5 Kwagh u ka a wase mbacivir Yehova u tilen sha mimi yô, ka dooshima. Aôndo doo se ishima, shi se var a na ser se er ishima na sha ci u ngu Ter wase u Sha. Se kange ishima ser se er kwagh ne a ishima yase cii. Aluer dooshima wase taver kua sha shighe u i kar se yô, se mba tilen sha mimi. (1 Kron. 28:9; Mat. 22:37) Hide shi hen ase sha kwagh u Mbashiada mba utar mba ashen se ter kwagh ve ken mhii la. Er nan ve er kwagh nahala? Gumkwase la soo u eren akaa a nan un msaanyol ken makeranta gaa, shin gumor la di soo ér ior ve heen un sha ihinda ve, man orya la di yô, soo ér i de un tomo? Mayange ga cii. Kpa ve fa er Yehova a we atindi a perapera yô, shi ve ver ishima ve cii sha u eren kwagh u una doo Ter ve u sha la yô. Er a doo ve ishima yô, dooshima la ka a mgbegha ve u veren un hiihii ken kwagh u ve lu tsuan cii. Sha nahan yô, ve tese ér mba tilen sha mimi.

ER I HII VE I GBE U SE TILEN SHA MIMI YÔ

6. (a) Er nan ve i gbe u u tile sha mimi? (b) Adam man Ifa yange ve kanshio u tilen sha mimi nena?

6 Er nan ve i gbe hange hange u hanma wase nana tilen sha mimi? Gba u u tile sha mimi sha ci u Satan yange laha Yehova shi we kpa u ngu iyol ishô sha imbwase i Satan la ga. Ortyom u hemba ato ne, hingir Satan shin  “Orhendankwagh” ken sule u Eden. Yange wa Yehova mbaaie iyol sha u vihin un iti. A kaa ér Aôndo ka or u dedoo ga, ka or u hemban wan iyol na ikyo shi ka Orhemen u mimi ga. Kwagh er vihi yô, Adam man Ifa ta ikyaa a Satan, ve hemba Yehova ato. (Gen. 3:1-6) Shighe u ve lu ken Eden la, Adam man Ifa lu a akaa kpishi a ma na Yehova ma seer doon ve ishima yô. Kpa shighe u Satan va laha Aôndo la, dooshima u Adam man Ifa la lu jimin ga, a lu a mshi shin ihyogholough iyol. Mpin ugen maa gema due ér: A tsa sha won nahan orumace nana fatyô u tilen sha mimi sha ci u Yehova doo nan ishima kpa? Shin sha gbenda ugen yô, uumace vea fatyô u tilen sha mimi kpa? Yange i va a ikyaa ne sha kwagh u Yobu kpaa.

7. Er i pase ken Yobu 1:8-11 nahan, Yehova yange nenge mtil sha mimi u Yobu nena, man Satan di nenge un nena?

7 Yobu yange lu uma sha shighe u Mbaiserael lu ken Igipiti la. Ieren i mimi i Yobu yange i hemba i hanma or sha shighe na la. Kpa i mar un ken isholibo er se nahan. Un kpa yange eren akaa agen shami ga. Nahan cii kpa Yobu doo Yehova ishima sha ci u lu or u mimi. Ikyav tese ér Satan yange vande kaan Yehova imbwase sha kwagh u mtil sha mimi u uumace cii ve shighe ne ye. Nahan Yehova kaa a Satan ér a nenge ase Yobu. Yobu lu or u kera je, tese sha ieren na wang ér Satan ka icôr oraie yô! Satan maa kaa ér i kar mtil sha mimi u Yobu la. Yehova yange na Yobu jighjigh, nahan A de ér Satan a kar Yobu.—Ôr Yobu 1:8-11.

8. Satan yange ta num sha Yobu nena?

8 Satan ka iferor u vihin tu shi ka orwuanor kpaa. Yange ta num sha hanma kwagh u Yobu lu a mi cii, inyaregh nagh man mba eren un tom, shi vihi un iti hen haregh la cii. Yange ta num sha tsombor u Yobu shi wua ônov mba lu  a mi pue la cii. Been yô, maa cinge sha iyol i Yobu; a haa un atundu a nyoon tsung hii sha ityou zan zan va due shin angahar. Kwase u Yobu zungwe je vôr a uma, a kaa a na ér a tuhwa Aôndo a kpe kera. Yobu iyol na kpa yange tôm ku, nahan kpa a gbihi mimi na ga. Kpa Satan de ga shi va sha gbenda ugen. A er kwagh ne sha ikyev i iorov utar mba ve lu azende a Yobu yô. Yange ve va lu a Yobu ayange imôngo, kpa ve sur un ishima cuku ga. Ve de ve kaa un akaa coholoo shi ve puu un. Ve kaa ér ka Aôndo a lu eren Yobu ican ye, shi kwagh gba un sha ieren i mimi i Yobu kpaa ga. Shi ve kaa kpaa ér Yobu ka iferor, ka nahan ve ifer na la i kar a na ye!—Yobu 1:13-22; 2:7-11; 15:4, 5; 22:3-6; 25:4-6.

9. Er Yobu tagher a akaa a karen jighjigh na nahan kpa, kange ishima u eren nyi?

9 Yobu yange er nena sha akaa nyoon ken vanger a ior mban kaa un laa? Yobu kpa i mar un ken isholibo. Nahan yange ishima vihi un nahan a zôhô a ior mba ve senge ér ve va u surun un ishima ne, shi ôr akaa a va mase vaan afanyô ér yange un ôr sha lan yô. A hemba pasen perapera na a u Aôndo. (Yobu 6:3; 13:4, 5; 32:2; 34:5) Er mlu u Yobu vihi ishima kpishi nahan kpa, mayange Yobu gema ijime a Yehova Aôndo ga. A lumun a aie u ior mba ve senge ér mba azende a na la ga. A kaa ér: “Mayange me na ne ishô sha won ga, zan zan me kpe je kpaa, me gbihi mimi wam ga.” (Yobu 27:5) Mkaanem man tese ér Yobu yange kange ishima ér aluer ka nyi je i er kpa una gbihi mimi na ga. Mayange Yobu gbihi mimi na ga; se kpa se fatyô u eren nahan.

10. We kpa i fiir we ken ikyaa i Satan yange va a mi sha Yobu la nena?

10 Nahan ikyaa i Satan va a mi sha Yobu ne we kpa a fiir we ker nena? Kwagh u Satan ôr ne lu kaan jighilii ér Yehova doo u ishima sha mimi ga. A kaa ér we u fatyô u tilen sha mimi ga; aluer kwagh tser u yô, u de u civir Yehova sha er u yima iyol you yô. (Yobu 2:4, 5; Mpa. 12:10) U ungwa kwagh la nahan ka u nena? A lu kwagh u vihin we kpen kpen. Nahan cii kpa, hen ase sha kwagh ne: Yehova na u jighjigh je, a na u ian i civirigh igen. Ngu den ér Satan a kar mtil sha mimi wou. Yehova ngu a vangertiôr ér u fatyô u tilen sha mimi, tesen wer Satan ka oraie. Shi Yehova tôndozwa ér una wase u sha er u tile sha mimi yô. (Heb. 13:6) Nenge imba icivir i se lu a mi la sha wono! Tor u hemban sha won cii na se jighjigh vangertiôr! U nenge ase er i hii ve i gbe hange hange u tilen sha mimi kpa? Kwagh la ka a tese wang er Satan a lu oraie yô, shi ka a gema a kende a iti i dedoo i Ter wase la sha, shi mimi la a sue hemen na kpaa. Kpa se er nan ve mayange se gbihi mimi wase ga?

ER SE ZA HEMEN U TILEN SHA MIMI HEGEN YÔ

11. Ka nyi se fatyô u henen hen Yobu?

11 Satan ngu hemban tan num sha mbacivir Aôndo ken “ayange a masejime” a ican ne cii. (2 Tim. 3:1) Nahan zum u a ve num sha a vese yô, se er nan ve se seer taver ishima i se kange ser se tile sha mimi laa? Se fatyô u henen kwagh ken ikyav i Yobu la. Cii man Yobu a va tagher a akaa a karen jighjigh na yô, Yobu vande tesen acin imôngo ken ijime ér un ngu civir Yehova sha mimi. Nenge ase akaa atar a se fatyô u henen ken a na a a taver se ishima nahan se tile sha mimi yô.

Ka sha igbenda i nyi nahan ka se taver ayol a ase u zan hemen u tilen sha mimi? (Nenge ikyumhiange i sha 12) *

12. (a) Er i pase ken Yobu 26:7, 8, 14 nahan, Yobu yange hen u cian Yehova shi nan un icivir nena? (b) Se er nan ve se iv ishima yase a mcie u cian Aôndo?

12 Yobu yange nôngo ér Yehova a doo un ishima tsung, nahan cian un. Yobu yange tôô shighe gbidye kwar sha akaa a Yehova a gbe a kpilighyol la. (Ôr Yobu 26:7, 8, 14.) Yange gbidye kwar sha kwagh u tar man kwavaôndo man abeen man idyuran, nahan kpiligh un iyol; kpa  a mase kaven er un lu di a mfe sha akaa a Yehova a gbe la kpuaa tseegh yô. Shi akaaôron a Yehova kpa yange gba un kwagh. A kaa ér: “M wa akaaôron a Na ikyo.” (Yobu 23:12) Yobu cian Yehova shi naan un icivir nahan kwagh la mgbegha un u civir Yehova. Yange Ter na doo un ishima shi a soo ér una er kwagh sha ishima na. Kwagh ne a na yô, Yobu seer kangen ishima ér una tile sha mimi. Se kpa gba u se er kwagh er Yobu nahan. Se hemba fan kwagh u igbetar hegen a ior mba sha ayange a Yobu la. Shi se mba a Bibilo jimin cii i icighan jijingi a ne i nger la. Bibilo ia fatyô u wasen se u fan or u Yehova a lu jim yô. Akaa a se hen la a mgbegha se u cian Yehova. Aluer se mba cian Yehova shi nan un icivir yô, kwagh la di una mgbegha se u soon un shi eren ishima na, shi se kange ishima u tilen sha mimi kpaa.—Yobu 28:28.

Ka se taver ayol a ase u zan hemen u tilen sha mimi sha u nyaghen ufoto mba ijimbagh (Nenge ikyumhiange i sha 13) *

13-14. (a) Er i pase ken Yobu 31:1 nahan, Yobu yange tese ér un ongo imo i Aôndo nena? (b) Se dondo ikyav i Yobu la nena?

13 Yobu yange ungwan imo i Yehova sha hanma kwagh, nahan kwagh la wase un u tilen sha mimi. Yobu yange fa je ér saa una ungwan imo i Yehova ve una tile sha mimi ye. Jim je yô, hanma kwa u se ongo imo i Yehova yô, ishima ka i seer taver se u tilen sha mimi. Yobu yange a nôngo kwagh kpoghuloo sha er una ungwan imo i Aôndo ken hanma kwagh u eren ayange ayange yô. U tesen ikyav yô, yange wa ikyo sha gbenda u eren kwagh a kasev la. (Ôr Yobu 31:1.) Er Yobu lu a kwase yô, doo u kwase ugen kpa nana doo un ishima je, una lu a isharen sha nan ga, saa kwase na tseegh. Nyian se mba ken tar u hanma vegher ka wea kar yô, u tagher a imeen i eren ijimba yô. Nahan se palegh u lun a isharen sha or u nan lu kwase shin nom wase ga cii er Yobu nahan kpa? Se palegh u kenger nyityô foto mba kenden a isharen i yaven a or shin foto u jimbagh kpa? (Mat. 5:28) Aluer se mba nôngon kôron iyol yase tsaha hanma iyange yô, ishima ia seer taver se u tilen sha mimi.

Ka se taver ayol a ase u zan hemen u tilen sha mimi sha u lun a mnenge u vough sha akaa a iyolough (Nenge ikyumhiange i sha 14) *

14 Yobu shi yange ungwan imo i Yehova sha  gbenda u nengen akaa a iyolough la. Yange nenge ér aluer un suur sha akaa a un lu a mi la yô, una er isholibo i vesen nahan una ya mtsaha. (Yobu 31:24, 25, 28) Nyian ne se mba ken tar u u soo uyôughyôughmbaakaav kpishi yô. Aluer se mba a mnenge u vough sha kwagh u inyar man akaa a iyolough er Bibilo i we se kwagh ér se er nahan la yô, se seer taver ishima i se kange ser se tile sha mimi la.—Anz. 30:8, 9; Mat. 6:19-21.

Ka se taver ayol a ase u zan hemen u tilen sha mimi sha u umbur kwagh u ishimaverenkeghen yase (Nenge ikyumhiange i sha 15) *

15. (a) Ka ishimaverenkeghen i va zuan a injar i nyi yange i wase Yobu u tilen sha mimi? (b) Aluer se ver ishima yase sha kwagh u Yehova una va na se la yô, kwagh la una wase se nena?

15 Yobu lu a ishimaverenkeghen ér Aôndo una va na un injar nahan kwagh la wase un u tilen sha mimi. Yobu yange na jighjigh ér ieren na i mimi la gba Aôndo kwagh. (Yobu 31:6) Er Yobu tagher a akaa a karen jighjigh na nahan kpa, lu a vangertiôr ér Yehova una va na un injar ken masejime. Vangertiôr u lu a mi ne yange wase un u kôron mimi na gbang. Yange doo Yehova a Yobu sha ieren na i mimi la tsung, nahan hen shighe la je Yehova ver un doo doo! (Yobu 42:12-17; Yak. 5:11) Shi injar i hemban ngira ngi keghen Yobu ken hemen. We u ngu a ishimaveren wer Yehova una va na u injar sha ieren you i mimi la kpa? Aôndo wase gem ga. (Mal. 3:6) Aluer se umbur ser ieren yase i mimi gba un kwagh yô, se fatyô u veren ashe keghen shighe u dedoo u ken hemen la.—1 Tes. 5:8, 9.

16. Doo u se kange ishima u eren nyi?

16 Nahan yô, kange ishima wer mayange u gbihi mimi wou ga! Ashighe agen a lu u inja ér ka we tswen u lu eren kwagh u mimi nahan, kpa u ngu tswen ga cii. We kpa u lu môm ken mbajighjigh umiliôn imôngo mba ve lu tilen sha mimi sha tar la. Shi u va nyôr nongo vea nomso man kasev mba jighjigh mba ngise ve tile sha mimi shin er i anger ve a ku nahan kpaa la. (Heb. 11:36-38; 12:1) Yô, se cii se kange nen ishima u dondon mkaanem ma Yobu man, a kaa ér: “Me gbihi mimi wam ga.” Shi ieren yase ma i ve Yehova a icivir gbem sha won!

ICAM 124 Eren Kwagh sha Mimi

^ par. 5 Inja i u tilen sha mimi ér nyi? Er nan ve Yehova a soo ér mbacivir un ve lu a ieren nee? Er nan ve ieren i tilen sha mimi la i lu se cii kwagh u vesen kpishi? Ngeren ne una wase se u zuan a mbamlumun mba Bibilo i ne sha mbampin mban yô. Shi una wase se u kaven wang er se taver ayol a ase sha er se za hemen u tilen sha mimi hen Yehova ayange ayange yô. Se er nahan yô, se zua a averen kpishi.

^ par. 3 Ishember i i gem ér “tsembelee” sha kwagh u zendenya la zua vea ishember i “tile sha mimi” i i ter i sha kwagh u uumace la.

^ par. 50 NGEREN U PASEN FOTO: Se nenge a Yobu shighe u lu a bee iyol ga la, ngu tesen ônov nav mbagen akaa a Yehova a gbe a kpilighyol la.

^ par. 52 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian ugen venda u nengen ufoto mba ijimbagh vea ior mba a eren tom imôngo a ve yô.

^ par. 54 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian ugen palegh u yamen zege televishen u kwagh a gbe un a mi yum ga shi a lu a inyaregh ki yamen ga yô.

^ par. 56 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian ugen tôô shighe ngu gbidyen kwar sha kwagh u ishimaverenkeghen i va lun ken Paradiso la.