Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 NGEREN U TIMEN SHA MI 16

Sue Mimi u sha Kwagh u Kuugh La

Sue Mimi u sha Kwagh u Kuugh La

‘Se fa jijingi u mimi man jijingi u icughugh kpaa.’—1 YOH. 4:6.

ICAM 73 Na Se Ishimataver

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

De nyôron iyol ken aeren a ityôô a a vihi Aôndo ga, kpa sur ior mba hen tsombor wou mba or kpe ve la ishima (Nenge ikyumhiange i sha 1-2) *

1-2. (a) Ka sha nyi igbenda nahan Satan a tsugh ioro? (b) Ka nyi se time sha mi ken ngeren nee?

SATAN u a lu “ter u aie” la ndera tsughun ior hii sha shighe u Adam man Ifa la je. (Yoh. 8:44) Mbaaie mban mbagen yô, ka atesen a aiegh a a samber a mi sha kwagh u ku man ape or ka nana kpe ve nan yem la. Atesen ne na yô, ior mba a aeren a ityôô kpishi a a tese ér mba cie mbakpenev yô. Kwagh ne na yô, hingir u anmgbianev asev mba nomso man mbakasev mbagen vea ‘nôngo ityav tsung sha kwagh u jighjigh u nan’ shighe u or u hen tsombor ve shin or u hen ijiir ve nan kpe yô.—Yuda 3.

2 Aluer u tagher a kwagh ne yô, ka nyi ia wase u u tilen sha kwagh u Bibilo i tese sha kwagh u kuugh laa? (Ef. 6:11) U er nan ve u sur Orkristu ishima shi u wase nan u taver ishima shighe u i lu kighir nan ér nana nyôr iyol ken aeren a ityôô a vihin Aôndo ishima laa? Ngeren ne una time sha gbenda u Yehova a wasen se yô. Kpa de se hii timen sha kwagh u Bibilo i er sha kwagh u kuugh yô.

MIMI SHA KWAGH U MLU U MBAKPENEV

3. Ka nyi yange i due ken aie u hiihii laa?

3 Aôndo yange wa ishima ér uumace ve kpeen ga. Kpa yange gba u Adam man Ifa vea ungwan Aôndo ve vea lu uma gbem sha won ye. Aôndo wa ve tindi u taver ga yô, ér: “Kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo la, de ye u ga, gadia iyange i ú ya u la, ú kpe je.” (Gen. 2:16, 17) Maa Satan va nyôr. A va ken iyô, va kaa a Ifa ér: “Né kpe je ga.” Kwagh er vihi yô, Ifa na aie ne jighjigh maa ya ityamegh ki kon la. Nom na kpa va ya. (Gen. 3:4, 6) Kape hii ve isholibo man ku nyôr ken tsombor u uumace je la.—Rom. 5:12.

4-5. Satan za hemen u tsughun uumace nena?

4 Adam man Ifa yange ve kpe vough er Aôndo lu kaa ér vea kpe  nahan. Kpa Satan de u eren aie sha kwagh u kuugh ga. Shighe kar yô, a hii u samber a mbaaie mbagen. Môm ken mbaaie mban yô, ér ka iyol i inyam man awambe ne tseegh ka i kpe ye, kpa jijingi ngu ken vese u ka a due a yem a za lu pe gen yô. I samber a aie ne sha igbenda kposo kposo man a za hemen u tsumen a ior zan zan ar sha ayange ase ne kpaa.—1 Tim. 4:1.

5 Er nan i tsugh uumace kpishi nahana? Satan fa er ka i lu se ken ishima sha kwagh u kuugh yô; nahan ngu a kôr ave sha kwagh la. Er yange i gba se ér se lu uma gbem sha won yô, se soo u kpen ga. (Orpa. 3:11) Ka se nenge ku ser ka orihyom.—1 Kor. 15:26.

6-7. (a) Satan kôrcio u kighir mimi u sha kwagh u mbakpenev la shin inyaa? Ta iwanger. (b) Mimi u Bibilo i tese la wase se, se mba cie mbakpenev ga nena?

6 Er Satan a nôngo kwagh kpishi nahan kpa, mimi u sha kwagh u kuugh la mire ga. Nyian ne ior hemba fan kwagh u Bibilo i tese sha kwagh mlu u mbakpenev kua ishimaverenkeghen i i lu sha ci ve la cii, shi mba pasen mimi shon kpaa. (Orpa. 9:5, 10; Aer. 24:15) Mimi la sur se ishima shi a na se mba kera cie shin se mba henen a hen kwagh u ka a er uumace shighe u ve kpe la ga. U tesen ikyav yô, se mba cie mbakpenev ga, shi se mba cie ser kwaghbo una fatyô u tseren ior asev mba ve kpe la ga. Se fa ser mba uma ga shi vea fatyô u bulan or ga. Ka inja er mba yaven mem mem nahan. (Yoh. 11:11-14) Shi se fa ser mbakpenev mba fe er shighe a lu karen ga. Nahan shighe u a va nder ior la, mba ve kpe anyom a kar uderi imôngo je kpa a lu ve er ica ngi a gba ga nahan.

7 We u nenge wer mimi u sha kwagh u mlu u mbakpenev ne, a wanger shi a taver u kaven ga, shi a kuma ken ato gaa? Mimi ne kaha a mbaaie mba Satan mba ve wanger sha won ga la! Mbaaie mbara tsume a ior tseegh ga, mba vihin Aôndo u a gbe se la kpa iti. De se time ase sha mbampin mbagen utar tsô vea wase se u kaven kwagh u Satan a er ne tsembelee. Ka ve je ne: Mbaaie mba Satan mbara vihi Yehova iti nena? Mba tesen ér ka hange hange u nan jighjigh a nagh ku ipaan ku Yesu kura ga nena? Ve seer uumace ijungwen kua ican nena?

MBAAIE MBA SATAN MBARA NZUGHUL KWAGH KPISHI

8. Er i tese ken Yeremia 19:5 nahan, mbaaie mba Satan a samber a mi sha kwagh u mbakpenev la vihi Yehova iti nena?

8 Mbaaie mba Satan a samber a mi sha kwagh u kuugh la vihi Yehova iti. Mbaaie mban mbagen yô, ér mbakpenev mba hian ken igyamusu  yan ican ker. Atesen angara nahan ka a vihin Aôndo iti. Nena ase? Ka sha ci u atesen la ka a na ior ve na jighjigh ér Aôndo u dooshima la vihi tu di er Diabolo nahan. (1 Yoh. 4:8) Atesen angara nahan ka a na i lu u nena? Kpa u hemban cii yô, atesen la ka a na i lu Yehova nena? Kera je Yehova kôr hanma tswam u eren cii ihyom.—Ôr Yeremia 19:5.

9. Mbaaie mba Satan mbara bende a jighjigh u ior ve ne nagh ku ipaan ku Kristu ku i pase kwagh u ku ken Yohane 3:16 man 15:13 la nena?

9 Mbaaie mba Satan a samber a mi sha kwagh u kuugh la tese ér ka hange hange u nan jighjigh a nagh ku ipaan ku Kristu kura ga. (Mat. 20:28) Aie ugen u Satan a samber a mi yô, ér uumace mba a uma u a kpen ga yô. Aluer kape i lu la yô, hanmaor nana lu uma gbem sha won. Nahan yange ityôkyaa lu i gba u Kristu una na uma na sha u a lu ipaan sha ci wase sha er se zua a uma u tsôron ga. Umbur wer, nagh ku ipaan ku Kristu kura, ka dooshima u hemban cii u i tese tsombor u uumace yô. (Ôr Yohane 3:16; 15:13.) Hen ase er a lu Yehova man Wan na ken ishima a atesen a a ne i lu inja er iyua ve i injaa la ka kwagh u hange hange ga yô!

10. Mbaaie mba Satan mbara seer uumace ijungwen man ican i yan nena?

10 Mbaaie mba Satan mbara ve seer uumace ijungwen man ican i yan. Aluer mbamaren mba zungwen ku u wan ve yô, alaghga or a kaa a ve ér ka Aôndo a tee ve wan ye; ér alaghga a soo ér a za lu ortyom sha. Aie u Satan ne una na ishima ia gba mbamaren mbara shimi shinii una na ku la ua hemba vihin ve? Ior mbagen yange ve kôr ave sha ityesen i aiegh i igyamusu la u nan ior ican, shi ve nande ior mba ve vende atesen a côôci yô sha kon. Takerada ugen u i gber u sha kwagh u koti u i yilan ér Spanish Inquisition yô kaa ér, alaghga ior mbagen mba ve eren ior ican la na jighjigh ér ve mba tesen ior mba hendan a atesen a côôci la “er igyamusu ia va lu yô,” sha er vea gema ishima cii ve vea mase kpen, nahan vea va war igyamusu yô. Ken ityar kpishi, ior ka ve nenge ér gba u vea civir uter vev mba ve kpe la shi vea eren akaa a nan ve icivir shi a keren iveren hen ve. Mbagen ka ve soo ér vea er kwagh i doo mbakpenev mban sha er vea tsaha ve ga yô. Kwagh er vihi yô, akaa a mbaaie mba Satan mban ve ne ior ve ne jighjigh a mi la nga ne ishimasurun i mimi ga. Kpa ka a na ishima i nyian ior shin ve lu ken mcie je kpaa.

ER SE SUE MIMI U BIBILO I TESE LA YÔ

11. Ior asev shin azende a ase aa fatyô u nôngon u kighir se ér se er kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma vende nena?

11 Aluer Aôndo doo se ishima shi Mkaanem nam kpa doo se ishima yô, kwagh la una taver se ishima u ungwan imo na zum u ior asev shin azende a ase a lu nôngon ér aa kighir se, se nyôr iyol ken akaa a i eren sha kwagh u mbakpenev a Ruamabera a vende la yô. Alaghga vea nôngo ér vea hee se sha u kaan ér or wase u nan kpe la nan doo se ishima ga shin se mba ne nan icivir ga. Gayô alaghga vea kaa ér ieren yase la ia na orkpen la nana bula mba ve lu uma la sha ma gbenda. Se er nan ve se sue mimi u Bibilo i tese laa? Nenge ase er se fatyô u dondon akaawan a Bibilo a a lu shin heen ne yô.

12. Ka aeren a ityôô a sha kwagh u mbakpenev a nyi Bibilo i lumun a mi ga?

12 Kange ishima wer u ‘lu kposo’ shin u palegh atesen kua aeren a ityôô a Ruamabera a vende yô. (2 Kor. 6:17) Ken tar ugen ken veghertar u Caribbean la, ior kpishi na jighjigh ér or ka nana kpe yô, nan due debur nahan “jijingi” u nan la a bulan ior mba yange ve er kwagh a nan u doon nan ga yô. Ngeren ugen kaa ér “jijingi” la ka a “gbughur tahav hen ikyasen shon kpen kpen.” Sha ajiir agen ken Afrika di or ka nana kpe yô, ior mba nan ve cir hanma ijingi i hen ya shon cii, shi ve kôr ufoto mba i har sha kpekpe la ve cir ve ishigh ken kpekpe. Ka ve er nahan  sha ci u nyi? Mbagenev kaa nahan ér gba u orkpen la nana nenge a iyol i nan ga! Se mbacivir Yehova yô, se na mbaaie mbara jighjigh ga, shi mayange se mba nyer iyol ken aeren a a samber a mbaaie mba Satan la ga.—1 Kor. 10:21, 22.

Aluer u tôv sha kwagh ken Bibilo tsembelee shi u lam vea ior mba hen tsombor wou mba ve lu Mbashiada ga la sha inja yô, u palegh zayol (Nenge ikyumhiange i sha 13-14) *

13. Er i pase ken Yakobu 1:5 nahan, aluer u fa kwagh u ma ieren i ityôô wanger we ga yô, ka nyi i doo u u ere?

13 Aluer u fa kwagh u ma ieren i ityôô shin kwagh u ior ve eren wanger we ga yô, er msen hen Yehova, sôn un a na u kwaghfan. (Ôr Yakobu 1:5.) Maa tôv sha kwagh shon ken ityakerada yase. Aluer gba keng keng yô, lam a mbatamen mba ken tiônnongo wou. Vea ôr u kwagh u u er ga, kpa vea tese u akaawan a Bibilo a a wase u yô, er akaawan a i ter heen ne nahan. Aluer u er akaa ne yô, u lu tsaase “mkav [wou] u ken ishima,” man mkav la una wase u u “paven kwagh u dedoo a kwagh u bo.”—Heb. 5:14.

14. Ka sha nyi igbenda nahan se palegh u nan mbagenev gbev mbu nôngono?

14 ‘Eren nen akaa cii sha ci u icivir i Aôndo. De eren nen akaa a nan gbeev mbu nôngon ga.’ (1 Kor. 10:31, 32, NW) Zum u se lu gbidyen kwar sha ma ieren i ityôô shin kwagh u i eren hen ijiir yase u se soo u nyôron iyol ker yô, doo u se hen sha gbenda u kwagh u se tsough la una bende a imoshima i mbagen yô, hemban je yô, mba ve lu Mbakristu a vese imôngo la. Mayange je se soo u nan or gbev mbu nôngon ga. (Mar. 9:42) Shi gba u se palegh u gban eren kwagh u una vihi mba ve civir Yehova ga ishima yô. Dooshima una mgbegha se u lamen a ve sha icivir, man kwagh la una va Yehova a icivir. Mayange doo u se za hingir zwa a ior shin se puu aeren a ityôô a ve ga. Umbur wer dooshima ngu a tahav! Ka sea tese dooshima la sha gbenda u injaa man u icivirigh kpaa yô, mba ve hendan a vese la je kpa se na ve kera vihi ishima ga.

15-16. (a) Er nan ve i doo u u pase mbagenev ve fa akaa a u ne jighjigh a mi laa? Tese ikyav. (b) Se fatyô u dondon mkaanem ma Paulu ma ken Mbaromanu 1:16 la nena?

15 Nôngo i fa u hen ijiir you ér u ngu Orshiada u Yehova. (Yes. 43:10) Aluer anmgbianev ou kua mbawanndor a we fa er u lu or u civir Yehova Aôndo yô, a hemba lun we zange u fan kwagh u u er shighe u i hingir hang yô. Anmgbian ugen ken tar u Mozambique, u i yer iti na ér Francisco yô, nger nahan ér: “Shighe u mo man kwase wam Carolina se hen mimi la, se kaa a tsombor wase ser se de u civir mbakpenev. Yange se va tagher a mtaver tsung sha kwagh u se tsua ne zum u anngô u Carolina u kwase kpe yô. Or ka nana kpe man a eren akaa  a kwaghaôndo yô, i gba u a ôô orkpen shon iyol. Nahan a been yô, i gba u anmgbian u orkpen la u nan hembe lun ikyua a nan yô, nana za yav ape i hee mngerem ma i ee orkpen shon iyol la ayange atar. Ka i er kwagh ne nahan sha u i doo jijingi u orkpen la yô. Yange tsombor u Carolina maa kaa ér ka un i gbe u una za yav ape i ôô anngô na iyol i hee mngerem la ye.”

16 Nahan yange Francisco man kwase na er nena? Francisco kaa ér: “Yehova doo se ishima shi se soo u eren kwagh u doon un; nahan yange se venda u nyôron iyol ken kwagh u ityôô la. Kwagh ne yange vihi tsombor u Carolina kpen kpen. Ve kaa ér se mba nan mbakpenev icivir ga, shi ve kaa ér iyange i môm or u hen tsombor la nan kera ngu van ape se lu shin wasen se ga. Nahan kpa er se vande pasen ve akaa a se ne jighjigh a mi la kera yô, se bugh zwa a ve shighe u ishima lu vihin ve la ga. Mbagen hen tsombor la yô, yange ve ta ikyaa a vese; ve kaa ér yange se vande pasen gbenda u se eren kwagh wase sha ambaakaa la yô. Shighe kar yô, ishima gba anmgbianev mba Carolina shimi nahan se hime iyongo la, je ve mbagenev va hen ya wase va kaa ér i na ve ityakerada i pasen Bibilo.” Nahan yô, mayange kunya u de ker se u suen mimi u Bibilo i tese sha kwagh u kuugh ne ga.—Ôr Mbaromanu 1:16.

SUR MBA VE LU ZUNGWEN LA ASEMA SHI SUE VE

Azende a mimi ka a sur ior ishima shi a sue ve zum u or u doon ve ishima nan kpe yô (Nenge ikyumhiange i sha 17-19) *

17. Ka nyi ia wase se u lun huror u mimi u or u se civir Yehova imôngo, u nan lu zungwen ku?

17 Shighe u ku u er or u se civir Yehova imôngo yô, doo u se nôngo kpoghuloo se lu ‘huror . . . man shi anmgbian u i mar sha ci u ayange a ican yô.’ (Anz. 17:17) Se er nan ve se lu “huror” u mimi, hemban je yô, zum u i lu kighir anmgbian u nomso shin u kwase u nan lu zungwen ku la ér nana er kwagh u Ruamabera a vende? Nenge ase akaawan a Bibilo ahar a a fatyô u wasen se u surun or u nan lu zungwen ku la ishima yô.

18. Lu nyi i na ve Yesu vaa, man ka nyi se fatyô u henen ken ikyav na laa?

18 “Vaan nen a mba ve vaan la imôngo.” (Rom. 12:15, NW ) Alaghga a taver se u fan kwagh u se ôr a or u nan lu zungwen tsung yô. Ashighe agen yô, aluer se fa kwagh u se ôr ga kpa se gema se vaa yô, or u nan lu zungwen la nana nenge ér mimi je se wa nan ikyo. Shighe u Lasaru,  ijende i Yesu kpe la, Maria man Marta kua mbagenev vaa ku u anngô ve kua ijende ve i doon ishima la. Ayange nga kar anyiin, Yesu va nyer yô, un kpa “vaa,” shin er fa dedoo er un lu nderen Lasaru nahan kpaa. (Yoh. 11:17, 33-35) Mliam ma Yesu mara yange ma tese er lu Ter na ken ishima yô. Shi ma tese kpaa ér tsombor la doo Yesu ishima, man kwagh ne yange una sur Maria man Marta ishima je ka u henen a hen ga. Se kpa anmgbianev asev ka vea kav er ve doo se ishima shi se we ve ikyo yô, ve fa je ér mba zungwen tswen ga kpa mba a azende a ve a a we ve ikyo yô, nga a ve imôngo shi nga suen ve kpaa.

19. Zum u ku u er or u se civir Yehova imôngo man se lu surun nan ishima yô, ka sha nyi igbenda nahan se fatyô u dondon kwagh u Orpasenkwagh 3:7 a er laa?

19 “Shighe u huan ving, man shighe u lamen.” (Orpa. 3:7) Gbenda ugen u se fatyô u surun or u se civir Yehova imôngo u nan lu zungwen la ishima yô, ka u keghen ato a nan. De anmgbian la nana pase er ishima i lu nan ker la, shi aluer nan ‘ôr kwagh sha lan’ kpa ishima i de vihin we ga. (Yobu 6:2, 3) Alaghga ka er anmgbianev mba nan mba ve civir Yehova ga la ve hingir a nan hang ve, kwagh a lu nahan ye. Nahan er msen vea nan imôngo. Zamber a Un u a “ongo msen” la, a na nan agee kua mfe. (Ps. 65:2) Aluer ka sha ian i ne fatyô u ôron Bibilo imôngo yô, ôr nen. Shin ne fatyô u ôron ma ngeren u ken ityakerada yase u a zough sha mlu u nan la yô, er ngeren u pasen kwagh u uma u or u una fatyô u taver nan ishima nahan.

20. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon laa?

20 Doo se kpishi er se fe mimi u sha kwagh u mbakpenev kua ishimaverenkeghen i doon tsung i i lu keghen mbara mba ve lu shin iwar la yô! (Yoh. 5:28, 29) Yô, se taver nen ishima, se suen nen mimi u Bibilo i tese ne shi se pasen mbagenev sha hanma shighe man ian cii kua sha kwaghôron man ieren yase kpaa. Ngeren u a dondo la di una time sha gbenda ugen u Satan a lu nôngon u kôron ior sha mi saan a ve ken ime yô, ka kwagh u mbaimev je la. Se nenge er i hii ve i gbe u se palegh aeren kua iemberyolough i i gbe i zough a hôn u diabolo la yô.

ICAM 24 Va sha Uwo u Yehova

^ par. 5 Satan man azôv a na tsugh ior sha u bumen ve sha kwagh u mlu u mbakpenev. Mbaaie mban na yô, ior mba a aeren a ityôô kpishi aa a har sha Bibilo ga yô. Ngeren ne una wase u u tilen sha mimi hen Yehova shighe u mbagen ve lu kighir we ér u nyôr iyol ken aeren a ityôô ne yô.

^ par. 55 NGEREN U PASEN FOTO: Kwase ugen ngu vaan ku u or u doon un ishima, maa anmgbianev nav mba ve lu Mbashiada yô, mba va surun un ishima.

^ par. 57 NGEREN U PASEN FOTO: Orgen u a lu Orshiada yô tôô shighe time sha kwagh u aeren a ityôô a iin or, maa ngu pasen tsombor na akaa a un ne jighjigh a mi la kundu kundu.

^ par. 59 NGEREN U PASEN FOTO: Mbatamen mba ken tiônnongo u Kristu mba surun Orshiada ugen ishima, sha ci u or u doon un ishima nan kpe.