Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Setemba 2017

‘Taver Ishima, Er Tom Wou’

‘Taver Ishima, Er Tom Wou’

‘Lu taveraa, taver ishima, er tom wou; de cie kwagh ga, de yen ishima ga, gadia TER ngu a we je.’—1 KRON. 28:20.

ATSAM: 60, 29

1, 2. (a) Ka tom u injaa u nyi yange i na Solomon? (b) Ishima yange i za Davidi iyol sha kwagh u Solomon sha ci u nyi?

YANGE i kaa a Solomon ér a nenge sha tom u maan tempel ken Yerusalem, u u lu môm ken ityom i injaa i a tsa kpa a hungur a mi ga yô. Lu u iyou ne ia “gba ikyôr tsung je, ia za iti, ia lu a icivir sha ityar ityar cii.” Kwagh u hemban cii je yô, lu u tempel ne una lu “iyou i TER Aôndo.” Yehova yange kaa ér i lu Solomon a hemen ken tom ne ye.—1 Kron. 22:1, 5, 9-11.

2 Tor Davidi lu a vangertiôr ér Aôndo una sue Solomon, kpa Solomon gema lu “wanye denge denge tsô.” Una fatyô u taver ishima eren tom u maan tempel la je kpa? Er lu wanye shi lu a kwaghfan kpishi ga yô, kwagh ne una yange un u eren tom laa? Yange gba u Solomon una taver ishima, una er tom ve, una fatyô u kuren tom ne doo doo ye.

3. Lu nyi Solomon hen, hen ter na sha kwagh u ishimatavera?

3 Alaghga tsô Solomon yange hen kwagh u ishimataver kpishi hen ter na. Shighe u Davidi lu gumor la, inyamikyume ia va kôr iyôngo i ter na yô, a za ta num sha i. (1 Sam. 17:34, 35) Yange tese ishimataver tsung shighe u tagher vanger vea ikyôror ugen u fa ityav mbi nôngon tsema tsema yô. Jighilii yô, lu sha iwasen i Aôndo kua aniwen u kôngor kôngor la, Davidi hemba Goliati ityav ye.

4. Yange gba u Solomon una taver ishima sha ci u nyi?

 4 Ka nahan ve lu a inja u Davidi una kaa a Solomon ér a taver ishima, a maa tempel la ye! (Ôr 1 Kroniku 28:20.) Aluer Solomon taver ishima ga yô, mciem ma gba un iyol, ma fatyô u hiin tom la tsô kpaa ga, nahan ma hemba vihin cii.

5. Gba u se lu a ishimataver sha ci u nyi?

5 Gba u Yehova una wase se ve se fatyô u taver ishima shi eren tom kuren, er Solomon nahan ye. Sha nahan yô, de se time sha ikyav i ishimataver i ior mbagenev sha ayange a tsuaa la, yange ve ver se yô. Maa se hen sha kwagh u se er ve se kpa se fatyô u taver ishima, nahan eren tom u i ne se la kuren yô.

IOR MBA VE VER IKYAV I ISHIMATAVER YÔ

6. Ka nyi i doo u sha kwagh u ishimataver i Yosev laa?

6 Time ase sha ishimataver i Yosev tese shighe u kwase u Potifar mee un ér a er idya a na la. Alaghga tsô fa ér, aluer un venda u eren idya a na yô, akaabo a vihin tsung aa tser un. Nahan kpa, lumun u eren idya a na ga, kpa gema er kwagh fese man sha ishimataver.—Gen. 39:10, 12.

7. Pase ishimataver i Rahabi tese la. (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

7 Rahabi kpa yange ver ikyav i ishimataver. Shighe u mbamkerev mba Iserael za hen ya na ken Yeriko la, yange mciem ma gba un iyol, nahan ma yer ve ga. Kpa er suur sha Yehova yô, kwagh ne na taver ishima yer iorov mba uhar mban shi wase ve ve due ve yem doo doo. (Yos. 2:4, 5, 9, 12-16) Rahabi yange lumun ér Yehova ka Aôndo u mimi, shi na jighjigh ér a lu ngi je ia er kpa, Aôndo una na tar ve sha ikyev i Mbaiserael. Yange cia mbagenev kua tor u Yeriko man ior nav kpaa ga. Kpa yange er kwagh sha gbenda u ken masejime yô, war uma na man tsombor na kpaa.—Yos. 6:22, 23.

8. Ishimataver i Yesu la yange i bende a mbaapostoli nav nena?

8 Mbaapostoli mba Yesu mba jighjigh mbara kpa ver ikyav i dedoo i ishimataver. Yange ve nenge ishimataver i Yesu tese la. (Mat. 8:28-32; Yoh. 2:13-17; 18:3-5) Ikyav na la wase ve u lun a ishimataver. Shighe u Mbasadushi hendan a ve la je kpa, mbaapostoli mbara de u tesen ken iti i Yesu ga.—Aer. 5:17, 18, 27-29.

9. Timoteu u sha Uhar 1:7 wase se u fan ape ishimataver i dugh la nena?

9 Yosev man Rahabi man Yesu kua mbaapostoli cii yange ve lu a ishimataver i i wase ve ve er ityom i dedoo yô. Yange ve tese ishimataver, kpa lu sha agee a ve ga. Lu sha ci u ve suur sha Yehova. Se kpa ka se nyôr ken ashighe a i gbe u se taver ishima yô. Aluer kwagh ngu nahan yô, gba kpee u se suur sha ayol a ase ga, kpa se suur sha Yehova. (Ôr 2 Timoteu 1:7.) De se time sha igbenda i ihiar ken uma, ape i gbe u se tese ishimataver yô. Igbenda shon yô, ka: Hen tsombor man ken tiônnongo.

ASHIGHE A I GBE U SE TAVER ISHIMA YÔ

10. Gba u Mbakristu mba ve lu agumaior la vea lu a ishimataver sha ci u nyi?

10 Mbakristu mba ve lu agumaior la ka ve nyôr ken ashighe kpishi a ka i gba u vea tese ishimataver sha er vea civir Yehova yô. Vea fatyô u henen kwagh ken Solomon shi dondon ikyav na i yange ver sha u taver ishima tsuan akaa sha kwaghfan, nahan maan tempel been la. Er Mbakristu mba ve lu agumaior la vea fatyô u keren kwaghwan hen mbamaren vev shi i doo u vea er nahan kpa, ve ayol a ve mba a akaa a hange hange a i gbe u vea tsua u eren yô. (Anz. 27:11) Akaa a ka ve tsua u eren sha kwaghfan sha kwagh u azende man iemberyolough i injaa man ieren i wang man batisema u eren la cii, ka i gba u vea lu a ishimataver. Gba u agumaior a taver ishima sha ci u nga vendan u eren kwagh sha ishima i Satan u a lu lahan Aôndo la.

11, 12. (a) Mose yange ver ikyav i dedoo i ishimataver nena? (b) Agumaior aa fatyô u dondon ikyav i Mose la nena?

11 Kwagh u hange hange ugen u i gbe keng u agumaior aa tsua sha kwaghfan yô, ka akaa a ve soo u eren ken uma la. Ken ityar igen yô, ka i kighir agumaior ér ve hemba veren ishima sha  kwagh u zan makeranta u vesen shi zuan a tom u uke u a kimbin ve inyaregh kpishi yô. Ken ityar igen di yô, ican i inyar i ior ve gbe kpishi la, alaghga ia na agumaior aa nenge ér gba u vea hemba veren ishima ve sha u eren tom u a na vea fatyô u wasen icombor ve yô. Aluer u tagher a ma kwagh u se ter sha heen ne yô, time ase sha ikyav i Mose ne. Er lu wan u Farao u kwase yese un yô, Mose yange ma tsua u keren itizan gayô lun yôughyôugh. Nenge imba er tsombor na u ken Igipiti la man atica kua mbawan ior kwagh yange vea kighir un ér a ker ambaakaa la sha wono! Kpa u Mose ma er nahan la yô, gema taver ishima, sue mcivir u mimi. Er Mose undu uyôughyôughmbaakaav mba ken Igipiti yô, gema suur sha Yehova vangertiôr. (Heb. 11:24-26) Kwagh ne na yô, Yehova ver Mose doo doo hen shighe la, shi averen agen kpa nga keghen Mose ken hemen je ka u henen a hen ga.

12 Kape agumaior a a taver ishima a tsough akaa a ken jijingi a vea er, shi ve lu veren akaa a Tartor hiihii ken uuma vev la kpa, Yehova una ver ve je la. Yehova una wase ve u nengen sha mbamgbe mba icombor ve. Sha ayange a mbaapostoli la, gumor Timoteu hemba veren ishima na sha u tsuan akaa a ken jijingi a una er yô, nahan we kpa u fatyô u eren nahan. *Ôr Mbafilipi 2:19-22.

U kange ishima u tesen ishimataver sha hanma vegher u uma wou kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 13-17 la)

13. Ishimataver yange i wase gumkwase ugen u civir Yehova er kwagh u wa ishima u eren la nena?

13 Yange gba u anmgbian u kwase ugen ken kpentar u Alabama, tar u Amerika, una taver ishima ve una tsua akaa a ken jijingi a una er la ye. A nger ér: “Shighe u m lu vesen a vese la, m cian ashe kpishi. Mea lu hen Iyou i Tartor je kpa, i taver mo u lamen a ior, nahan hide u za kuman ior mba m fe ve ga kuaa la uwegh sha hunda, lamen a ve la je yô, m henen sha mi ga.” Sha iwasen i mbamaren nav man mbagenev ken tiônnongo yô, gumkwase u civir Yehova ne fatyô u kuren awashima na u eren pania u keke la. A kaa ér: “Tar u Satan ne ka u shi pasen er u zan makeranta u vesen shi duen iti shi lun a inyaregh man uyôughyôughmbaakaav kpishi la, i lu akaa a i doo u or a tsua u eren yô. Ashighe kpishi, or ka nana ker akaa la kpa, nan zua a mi ga, nahan nan hingir u nyôron ken ishimanyian man ishimavihin tseegh di tsô. Nahan kpa, er m lu civir Yehova yô, m hemba zuan a msaanyol man mkom ken uma cii.”

14. Ka sha ashighe agen a nyi nahan, ka i gba u mbamaren mba ve lu Mbakristu la vea taver ishima?

14 Shi gba u mbamaren mba ve lu Mbakristu la kpa vea taver ishima. Ikyav i tesen yô, ashighe kpishi alaghga or u nan tee u tom la, nana kaa a we ér we u er tom i hemba shighe u i gbe u u er la, sha mbaaikighe man wikeende ou, man gema ka ashighe a u ver wer u eren mcivir u hen tsombor shi u duen kwaghpasen shi u zaan mbamkombo mba Mbakristu yô. A gba u u lu a ishimataver ve u venda u eren kwagh nahan, shi u ver mbayev ou ikyav i vough ye. Gayô alaghga mbamaren mbagenev kpuaa ken tiônnongo na mbayev vev ian i eren akaa a u soo wer wan wou a er ga yô. Adooga mbamaren mbara vea pine u er i hii ve u soo wer wan wou a er ambaakaa la ga yô. U fatyô u taver ishima pasen mbamaren mbara sha kwaghfan ityôkyaa i i ne ve u tsough u eren kwagh nahan kpa?

15. Pasalmi 37:25 man Mbaheberu 13:5 vea fatyô u wasen mbamaren nena?

15 Ka sea wase mbayev asev vea tsua akaa a ken jijingi a vea er, shi sea wase ve vea er a yô, se tese ser se mba a ishimataver. Ikyav i tesen yô, alaghga a taver mbamaren mbagenev u taver wan ve ishima ér nana er pania shin nana za er tom ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la, gayô nana za er tom shin Betel, shin nana za er ma tom ugen u maan kwagh ken nongo wase. Adooga mbamaren mbara vea lu cian ér, aluer ve de wan ve yem eren môm ken akaa la yô, nana va kera fatyô u nengen sha a ve shighe u vea bee iyol la ga. Nahan kpa, mbamaren mba ve lu a kwaghfan yô, ka ve tese ishimataver  shi ve na uityendezwa mba Yehova jighjigh. (Ôr Pasalmi 37:25; Mbaheberu 13:5.) Nahan gbenda ugen u u fatyô u tesen ishimataver shi suur sha Yehova yô, ka u wasen wan wou u lun a ishimataver shi suur sha Yehova er we nahan.—1 Sam. 1:27, 28; 2 Tim. 3:14, 15.

16. Mbamaren mbagenev wase mbayev vev u tsuan akaa a ken jijingi a vea er la nena, man kwagh u injaa due ken kwagh ne nena?

16 Anmgbian ugen vea kwase na ken Amerika yange ve wase mbayev vev tsua akaa a ken jijingi a vea er yô. Anmgbian la kaa ér: “Cii man mbayev asev ve hii zende shin ve fa iliam yô, se ôron ve mbamsaanyol mba vea zua a mi sha u eren pania shi wasen tiônnongo yô. Er mbayev asev ve tsough akaa a ken jijingi shi ve er a yô, kwagh ne wase ve mba hemban mbamkighir mba tar u Satan ne, shi ve hemba veren ishima sha Yehova, u a lu kwagh u jim jim la.” Anmgbian ugen u a lu a mbayev uhar yô, nger ér: “Mbamaren kpishi ka ve nôngo kwagh kpoghuloo shi ve na akaa a ve lu a mi la kpishi sha er mbayev vev ve er akaa er, anumbe shin iemberyolough gayô ve za makeranta nahan yô. Nahan kpa, aluer se nôngo kwagh kpoghuloo shi se na akaa a se lu a mi la kpishi sha u wasen mbayev asev ve er akaa a a na ve vea za hemen u lun kôôsôô a Yehova la yô, se hemba tesen cii ser se mba a kwaghfan. Er se nenge mbayev asev ve er akaa a ve tsough u eren la yô, kwagh ne va se a mkom tseegh tsô ga, kpa saan se iyol a mbayev asev imôngo.” U fatyô u lun a vangertiôr wer Aôndo una ver mbamaren mba ve wase mbayev vev ve tsough akaa a ken jijingi a vea er, shi ve er a la.

ER SE TESE ISHIMATAVER KEN TIÔNNONGO YÔ

17. Ôr igbenda i or a fatyô u tesen ishimataver ken tiônnongo u Kristu yô.

17 Gba u ken tiônnongo kpa se tese ishimataver. Ikyav i tesen yô, gba u mbatamen vea tese ishimataver shighe u ve lu ôron or ijir shin ve lu wasen mba angev mbu va ker ve kpoo gayô aikyôr a er ve, u una fatyô u wuan ve la. Mbatamen mbagenev ka ve za ken upurusu sha er vea za wase mbakwarev ken jijingi yô. Hide anmgbianev mba kasev mba ve lu kwav la di ye? Aan kpishi bugh sha ci ve hegen a vea seer eren tom u pasen kwagh la yô. Vea fatyô eren pania shin moughon yemen ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la, shin eren tom vea  Afishi a Nengen sha Tom u Maan Kwagh gayô ngeren apelekeshen u zan Makeranta u Mbapasen Ivangeli i Tartor la. Mbagenev yô, vea fatyô u zan Makeranta u Gileadi la je kpaa.

18. Anmgbianev mba kasev mba ve kav ishigh la vea fatyô u tesen ishimataver nena?

18 Saan se iyol kpishi er se lu a anmgbianev mba kasev mba kaven ishigh ken tiônnongo yô. Kwagh u anmgbianev mba kasev mban doo se ishima tsung je! Alaghga ve mbagenev kera mba fantyô u eren Aôndo tom kpishi er ngise ve eren la ga, kpa vea fatyô u taver ishima her, eren tom u i ne ve la. (Ôr Titu 2:3-5.) Ikyav i tesen yô, aluer i kaa a ma anmgbian u kwase u kaven ishigh ér nana wa anmgbian u kwase ugen, u nan lu gumkwase yô kwagh, sha gbaa u wuhan iyol akuma akuma la yô, a gba u nana taver ishima ve, nana fatyô u eren kwagh ne ye. A gba u nana zôhô a gumkwase la sha gbenda u nan tsough u wuhan iyol la ga, kpa nana fatyô u taver gumkwase la ishima ér nana nenge er iyolwuhan i nan la, ia fatyô u benden a mbagenev yô. (1 Tim. 2:9, 10) Aluer anmgbian u kwase u kaven ishigh ne tese imba dooshima ne yô, kwagh u injaa una due ker.

19. (a) Anmgbianev mba nomso mba ve er batisema la vea fatyô lun a ishimataver nena? (b) Mbafilipi 2:13 man 4:13 la una fatyô wasen anmgbianev mba nomso u lun a ishimataver nena?

19 Mbagenev mba i gbe u vea taver ishima, vea er tom yô, ka anmgbianev mba nomso mba ve er batisema la. Ka sea lu a nomso mba lun a ishimataver, mba ve kegh iyol u seer eren ityom ken tiônnongo yô, i doo se kpen kpen. (1 Tim. 3:1) Nahan cii kpa, alaghga mbagenev vea kegh iyol u keren tom ken tiônnongo ga. Alaghga anmgbian ugen yange nan er akaa shami ga, nahan hegen nan nenge ér nan kera kuma u eren tom u diakon shin u ortamen ga. Anmgbian ugen di nana nenge ér nan kuma u eren ma tom ga. Aluer ka mnenge wou la yô, Yehova una fatyô u wasen we u lun a ishimataver. (Ôr Mbafilipi 2:13; 4:13.) Umbur wer sha shighe ugen la, Mose nenge wener un kuma u eren tom ugen u i na un la ga. (Eks. 3:11) Kpa Yehova wase un, nahan shighe kar yô, Mose lu a ishimataver i i wase un, er tom shon kure yô. Anmgbian u nomso u nan er batisema la nana fatyô u tesen imba ishimataver la sha u sônon Aôndo tsung ér a wase nan, shi ôron Bibilo ayange ayange. Shi aluer nan ngu gbidyen kwar sha kwagh u ior mba ve tese ishimataver la yô, a wase nan. Nana fatyô u pinen mbatamen a iyolhiden a mi ijime ér ve tsaase nan, shi nana na iyol i nan u wasen sha hanma gbenda u i gbe u nana na iwasen la cii. Yô, se mba taver anmgbianev mba nomso mba ve er batisema la cii asema ser, ve taver ishima shi ve er tom kpoghuloo sha ci u tiônnongo!

‘TER NGU A WE JE’

20, 21. (a) Ka vangertiôr u nyi Davidi yange na Solomon? (b) Ka vangertiôr u nyi se fatyô u lun a mini?

20 Tor Davidi yange umbur Solomon ér Yehova una lu a na zan zan una kar eren tom u maan tempel la been. (1 Kron. 28:20) Er Solomon lu umbur mkaanem ma ter na ôr a na la yô, kwagh ne wase un, nahan a de ér iyev nav man mfe u lu a mi kpishi ga la a yange un u eren tom ne ga. Yange taver ishima, er tom la, nahan Yehova wase un, fatyô u maan tempel u doon tsung la been ken atô u anyom ataankarahar man tiôn.

21 Er Yehova wase Solomon nahan, se kpa una fatyô u wasen se u lun a ishimataver, shi eren tom wase kuren, hen tsombor man ken tiônnongo cii. (Yes. 41:10, 13) Aluer se tese ishimataver ken mcivir u Yehova yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser una haa se iveren hegen man ken hemen kpaa. Sha nahan yô, ‘taver ishima, er tom wou.’

^ par. 12 Aluer u soo u fan igbenda igen i u kar ve u tsua akaa a ken jijingi a u er la yô, ôr ngeren u ken zwa Buter, u a lu a itinekwagh ér, “Use Spiritual Goals to Glorify Your Creator” (Wuese Un u a Gbe U la sha u Tsuan Akaa a U Er ken Jijingi Yô) la, ken Iyoukura i Julai 15, 2004.