Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Setemba 2017

Kôron Iyol Tsaha

Kôron Iyol Tsaha

‘Ityamegh ki Jijingi yô, ka u kôron iyol tsaha.’ —GAL. 5:22, 23.

ATSAM: 83, 52

1, 2. (a) Ka nyi ka i due ken ieren i kôron iyol tsaha ga laa? (b) Ka a inja nyian u timen sha kwagh u ieren i kôron iyol tsaha la sha ci u nyi?

IYOLKÔRONTSHA ka ieren i i dugh hen Aôndo yô. (Gal. 5:22, 23) Yehova ngu vough, nahan ka lun un ican u kôron iyol tsaha ga. Kpa uumace yô ve yina, nahan ka ve nôngon a nôngo u kôron iyol tsaha. Sha kpôô yô, ior mba tagher a mbamzeyol nyian kpishi sha ci u ve ban a ieren i kôron iyol tsaha la. Nahan alaghga kwagh ne una na yô, vea taan anu u eren ma kwagh shi vea faan takerada ken makeranta tsembelee ga, shi tom kpa vea eren sha inja ga. Shi alaghga kwagh ne una na yô, vea tuhwan mbagenev shi vea hunden msôrom shi vea eren ipila shi vea paven ivaa shi vea gbaan anzô dang dang shi vea de ma ieren ia ya tor sha a ve shi vea nyôr purusu shi vea lu ken ishimavihin tsung shi vea tôô angev sha idya i eren shi vea wa iyav shighe u ve soo ga la, kua amba akaa la nahan.—Ps. 34:11-14.

2 Kwagh ne tese wang ér, ior mba ve ban a iyolkôrontsaha la ka ve va a mbamzeyol sha ayol a ve man mbagenev kpaa. Shi ior mba fantyô u kôron ayol a ve tsaha ga seer a seer. Yange i tôv sha kwagh u kôron iyol tsaha la ken kwavanyom u 1940 la, kpa semberee ne, akaatôvon agen tese ér ior mba fantyô u kôron ayol a ve tsaha ga seer a seer. Kpa, kwagh ne kpiligh mbahenen Mkaanem ma Aôndo iyol ga sha ci u Bibilo tsengapasen ér kwagh ugen u una lu ikyav i tesen ér se mba ken “ayange a masejime” yô ér, ior vea lu “mbakôron ayol a ve tsaha ga.”—2 Tim. 3:1-3.

3. Gba u Mbakristu vea lu a ieren i kôron iyol tsaha la sha ci u nyi?

 3 Doo u kwagh a gba u sha kwagh u kôron iyol tsaha la sha ci u nyi? Nenge ase atôakyaa ahar a hange hange ne. Kwagh u hiihii yô, i nenge nahan ér ior mba ve fetyô u kighir asaren a ve a nga a va kpoo la, ashighe kpishi ka ve lu a mbamzeyol mba vesen kpishi ga. Shi ka ve hemba kôrough ishima shi ve hemba fan u kôron azende a injaa, shi ishima i vihin ve shi i nyian ve shi mba uren, er ior mba ve eren kwagh gaegh la nahan ga. Kwagh u sha uhar yô, tahav mbu palegh imeen shi kighir asaren a ve a bo a nga a va kpoo la, ka kwagh u vesen u ka a na Aôndo a za hemen u lumun ve yô. Kwagh u er Adam man Ifa la tese er kwagh ne a lu mimi yô. (Gen. 3:6) Shi hen ase sha akaabo a mbagenev ve tagher a mi, hii shighe u Adam man Ifa ve kanshio u tesen ieren i injaa ne la.

4. Ka nyi ia taver or u nan lu nôngon ér nana lu a ieren i kôron iyol tsaha la ishima?

4 Orumace u nan yen u nana fatyô u kôron iyol i nan tsaha vough je kpa nan ngu ga. Yehova fa er mbacivir un ve lu nôngon kwagh sha gbaa ne yô, shi a soo ér una wase ve ve hemba aeren a ve a bo la. (1 Utor 8:46-50) Er a lu Ijende yase i se doo un ishima yô, ngu taver mbaasemaamimi mba ve soo u civir un, kpa i lu taver ve kpishi u kôron iyol tsaha sha ma kwagh ugen ken uma ve la asema kundu kundu. De se nenge ikyav i vough i Yehova a ver la. Se been kera yô, se hen kwagh ken akav a dedoo man a bo a i nger kwagh u a ken Bibilo la. Shi se time sha igbenda i injaa i i dugh a mi, i ia wase se se seer lun a ieren i kôron iyol tsaha la.

YEHOVA VER SE IKYAV

5, 6. Ka ikyav i nyi Yehova a ver se sha kwagh u iyolkôrontsaha?

5 Yehova tese ieren i kôron iyol tsaha la sha gbenda u vough, sha ci u hanma kwagh u a eren cii ka u vough. (Dut. 32:4) Nahan kpa se yô, se yina. Sha nahan yô, aluer se soo u fan kwagh u ieren i kôron iyol tsaha la yô, gba u se time sha ikyav i Yehova a ver se la, sha er se hemba fan u kaven un yô. Ka sha ashighe a nyi nahan Yehova tese iyolkôrontsaha?

6 Hen ase er Yehova yange tese iyolkôrontsaha shighe u lu eren kwagh sha ato a Satan hemba un sha icihi je la yô. Yange gba u a er kwagh sha ihyembeato na la. Ihyembeato i Diabolo la, yange i va a iyugh man ishimavihin hen atô u mbatyomov mba ve lu civir Aôndo sha mimi la, shi ve lu a icivir sha ayol a ve ga. Alaghga tsô, we kpa ka wea hen sha atsan a Satan a ve a mi la cii yô, i lu u ken ishima vough er mbatyomov mbara nahan. Nahan kpa Yehova yô, er kwagh sha ikyaa la ayem ayem ga. Yange hen sha kwagh u soo u eren la zulee, nahan er kwagh u vough. A wa ishima shi a er kwagh sha ihyembeato i Satan la sha gbenda u vough. (Eks. 34:6; Yobu 2:2-6) Nena? Yehova de ér shighe a kar sha ci u a soo ér or môm nana tim ga, kpa “ior cii ve̱ gema asema.”—2 Pet. 3:9.

7. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Yehova laa?

7 Gbenda u Yehova a ker iyol tsaha la, tese se ér se kpa gba u se henen sha mkaanem asem shi se timen sha akaa a se soo u eren la zulee. Doo u se eren kwagh ayem ayem ga. Shighe u u tagher a ikyaa i hange hange yô, gba u u tôô shighe u hen sha mi sha er u er kwagh sha kwaghfan yô. Sôn Aôndo a na u kwaghfan sha er u ôr kwagh gayô u er kwagh u vough yô. (Ps. 141:3) Shighe u se lu a zayol vea orgen yô, aluer se kôr iyol tsaha ga yô, se ngôôr vihin ishima eren kwagh gaegh ga. Se kpishi se vaa afanyô sha akaa a yange se hen sha mi ga tsô, se ôr shin se er gaegh la!—Anz. 14:29; 15:28; 19:2.

MBACIVIR AÔNDO MBA YANGE VE VER IKYAV I DEDOO MAN MBA VE VER I BO LA

8. (a) Ka han se fatyô u henen kwagh u ior mba ve ver ikyav i dedoo sha kwagh u iyolkôrontsaha laa? (b) Lu nyi i wase Yosev ve er kwagh u yange er la, shighe u kwase u Potifar nôngo ér una mee un a yav a na laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

8 Ka unô ior ken Bibilo ve ver ikyav i tesen er iyolkôrontsaha i lu a inja yumu? Alaghga u  umbur ior kpishi ken Bibilo mba yange ve kôr iyol tsaha sha gbenda u vough shighe u i kar ve la yô. Môm ken ve yô, lu Yosev, wan u Yakob. Yange tese iyolkôrontsaha shighe u lu eren tom hen ya u Potifar, u lu orvesen u mbakuran Farao la. Yosev u “kuma ashe, doo ashe kpaa” la, yange doo kwase u Potifar ishima tsung, nahan a nôngo ér una mee un a yav a na. Lu nyi i wase Yosev ve gba ken imeen i kwase ne va a mi sha a na kwa kimbir kimbir la ga? A kperan nga ga, yange tôô shighe hen sha akaa a aluer un haa iyol inya ve aa due ker la. Tsô ashe nga nyian ikyôr yô, a yevese a undu kwase la. A kaa ken ishima na ér: “A er nan man me er kwaghbo u vesen ne, me er Aôndo isholibo nahana?”—Gen. 39:6, 9; ôr Anzaakaa 1:10.

9. U fatyô u wan agoyol u palegh ameen nena?

9 Ikyav i Yosev la tese se nyi? Kwaghmôm u ikyav na la i tese se yô, alaghga a gba u se yevese imeen sha er se per ma tindi u Aôndo ga yô. Ngise la, mbagenev mba ve lu Mbashiada nyian ne yange ve ya kwagh i kar ikyaa inya shin ve ma msôrom kpishi shin ve maan taav shin ve maan mcimbim ma bom shin ve eren idya, kua ambaakaa la nahan. Shin er ve er batisema hegen nahan je kpa, alaghga ashighe agen a sar ve u hiden eren akaa a yange ve eren la. Nahan kpa, aluer i mee u ér we u per ma tindi u Yehova yô, taver ikyar i u ye a na la, sha u tôôn shighe gbidyen kwar sha akaabo a aluer u kôr iyol tsaha ga ve aa fatyô u vihin mlu wou ken jijingi la. U fatyô u vanden henen sha mbamlu mba alaghga vea va u a ameen la, nahan tsuan gbenda u u fatyô u palegh ve yô. (Ps. 26:4, 5; Anz. 22:3) Aluer u tagher a ma imeen ne yô, sôn Yehova a na u kwaghfan man iyolkôrontsaha sha er u palegh i yô.

10, 11. (a) Ka nyi kwagh agumaior kpishi nga a tagher a mi ken makeranta? (b) Ka nyi ia fatyô u wasen agumaior a a lu Mbakristu la ve vea palegh mkighir u i lu kighir ve ér ve er inja i dang laa?

10 Agumaior kpishi a a lu Mbakristu la, nga tagher a imeen i Yosev kpa tagher a mi la. Nenge ase kwagh u anmgbian u kwase Kim ne. Mbayevmakeranta mba Kim lu kelase môm a ve la kpishi eren idya, nahan vea zaan wikeende vea hiden yô, ve taan ihyagh sha kwagh u ior mba ve za sember yaven a ve yô. Kpa Kim yô, a lu a imbakwagh ne i ôron ga. A ôr sha mimi nahan ér, er yange un due kposo sha ashighe la yô, “un nenge ér i ta un kera shi un ngu tswen” shi mbakov na ve nengen ér un bume sha ci u un ngu a asôôr ga yum. Nahan cii kpa, Kim er kwagh sha kwaghfan, sha ci u a fa je ér imeen i yaven a or la ka i hemba taver ken mbayevikyaior. (2 Tim. 2:22) Ashighe kpishi mbayevmakeranta ve pine un sha er vea fa aluer ngu inyuun her shin ngu ga yô. Kwagh la maa a bugh un ian i pasen ve er i hii ve un yaven a or ga yô. Ka se ta ihyagh a Mbakristu mba ve lu agumaior, mba ve kange ishima ér vea palegh mkighir u i lu kighir ve ér ve er idya la, shi Yehova kpa te ihyagh a ve!

11 Bibilo ta se icin sha kwagh u ior mba yange ve ver ikyav i iyolkôrontsaha sha kwagh u idya la ga yô. Shi i tese akaabo a aa fatyô u duen ken imba ieren i kôron iyol tsaha ga la yô. Hanmaor u nan lu tagher a imbakwagh u er Kim la yô, doo u nana gbidye kwar sha kwagh u gumor u lanegh kwagh u i er kwagh na ken Anzaakaa ityough 7 la. Shi hen ase sha kwagh u Amnon er la, man kwaghbo u vihin tsung u due ken ieren na la kpaa. (2 Sam. 13:1, 2, 10-15, 28-32) Mbamaren vea fatyô u eren tom a avur a Bibilo a a lu sha heen ne u wasen mbayev vev u tesen iyolkôrontsaha man kwaghfan sha kwagh u ishiôr la, sha u timen sha ikyaa ne shighe u ve lu eren mcivir u hen tsombor yô.

12. (a) Yosev yange kôr iyolna tsaha shighe u lu eren kwagh a anmgbianev nav la nena? (b) Ka ken mbamlu mba nyi nahan i gbe keng u se kôr iyol yase tsaha?

12 Yosev yange tese iyolkôrontsaha sha shighe ugen kpaa. Er Yosev soo u fan kwagh u lu anmgbianev nav ken ishima shighe u ve va tile sha ishigh nagh ken Igipiti u yamen  kwaghyan la yô, a er kwagh u vea fa un ga yô. Tsô zum u sase un iyol kpishi yô, a yem a za vaa ken iuv. (Gen. 43:30, 31; 45:1) Aluer Orkristu u u civir Aôndo vea nan imôngo shin or wou nan er kwagh u a tese kwaghfan ga, kpa u tese iyolkôrontsaha er Yosev nahan yô, kwagh ne una fatyô u wasen we u palegh u ôron shin eren kwagh gaegh. (Anz. 16:32; 17:27) Aluer i dugh mbagenev hen tsombor wou ken tiônnongo kera yô, gba u kôr iyol you tsaha sha er u palegh u lun vea ve imôngo a ityôkyaa shio yô. Iyolkôrontsaha sha ambaakaa la ngi ve iyol i ga, nahan kpa, aluer se umbur ser se mba dondon ikyav i Aôndo la, shi se mba ungwan kwaghwan na yô, a lu se ican ga u eren nahan.

13. Ka akaainjaa a nyi se fatyô u henen ken kwagh u Bibilo i er sha kwagh u Tor Davidi laa?

13 Bibilo pase se ér Tor Davidi kpa yange ver ikyav i dedoo. Yange lu a tahav kpishi, kpa palegh u eren tom a mi shighe u Saulu vea Shimei vihi un ishima ker la. (1 Sam. 26:9-11; 2 Sam. 16:5-10) Kpa u ngu wer Davidi yange kôron iyol na tsaha hanma shighe cii ga, er kwagh u isholibo na a Batesheba man kwagh u wa ishima u eren sha bo u Nabal sha hiihii la a tese nahan. (1 Sam. 25:10-13; 2 Sam. 11:2-4) Nahan cii kpa, se fatyô u henen akaainjaa ken Davidi. Kwagh u hiihii yô, gba u mba ve lu mbakuran hen atô u ior mba Aôndo la, vea hemba kôron iyol tsaha cii sha er vea er tom a tahav mbu i ne ve la a za per uwegh ga yô. Kwagh u sha uhar yô, or môm nana de kpeete ikyôr, henen ér nan gande imeen ga.—1 Kor. 7:4.

AKAA A SE FATYÔ U EREN KPÔÔ KPÔÔ YÔ

14. Ka nyi yange i er anmgbian ugene, man aluer se tagher a imbakwagh la yô, ka hange hange u se er kwagh er un nahan sha ci u nyi?

14 Ka nyi u fatyô u eren sha er u kôr iyol you tsaha? Nenge ase kwagh u yange er kpôô kpôô ne. Mato ugen yange va ta mato u Luigi ken ityô. Er lu ibo i orderaba ugen la nahan kpa, lu tuhwan Luigi shi soo u nôngon num. Luigi maa sôn Yehova ér a wase un una kôr iyol na tsaha, shi nôngo ér ishima i gba orderaba ugen la shimi, kpa gba her ga. Tsô Luigi nger namba u mato u orderaba la, maa yem kwagh na, or la di lu zôhôn her genger genger. Kasua môm kar yô, Luigi hide u za sôron kwase ugen, maa za kav er orderaba la a lu nom u kwase shon yô! Kunya kôr or la a iyol na, nahan kaa a Luigi ér a ya un anyi sha ieren na i dang la. Maa kaa a Luigi ér una za kohol kômpeni u ishiôlansi u u lu nengen sha mato u Luigi la, sha er una kimbi inyaregh i sôr mato u Luigi fese yô. Nahan kwagh u Luigi lu henen a kwase u or ne ken Bibilo la, un kpa tema hen vea ve imôngo shi wuese kwagh shon kpaa. Luigi hidi gbidi kwar sha aikyôr la yô, a kav er yange lu hange hange u un kôron iyol tsaha yô, sha ci u luun er yange una er nahan ga yô, kwagh u vihin tsung ma due ker.—Ôr 2 Mbakorinte 6:3, 4.

Gbenda u se eren kwagh la ua fatyô u benden a tom wase u Mbakristu la (Nenge ikyumhiange i sha 14 la)

15, 16. Bibilo i henen ia fatyô u wasen we man tsombor wou u lun a iyolkôrontsaha nena?

15 Aluer Mbakristu mba henen Bibilo sha gbashima man a ikyo i wan yô, kwagh la una wase ve u lun a iyolkôrontsaha. Umbur wer Aôndo yange kaa a Yoshua ér: “Ruamabera u atindigh ne a̱ de karen sha zwa wou kera ga, kpa zer timen kimi tugh man atetan, sha er ú ver ishima u eren akaa a i nger kimi cii; gadia ka nahan man ikyôr ia lagh u sha akaa cii, shi ka nahan man ú er kwagh sha inja kpaa ye.” (Yos. 1:8) Bibilo i henen ia fatyô u wasen we u lun a iyolkôrontsaha nena?

16 Er se sember teren sha heen nahan, Ruamabera ôr kwagh u ior mba ve ver ikyav i dedoo, u a tese averen a ka se zua a mi sha u kôron iyol tsaha man akaabo a nga a tser se shighe u se lu a ieren la ga yô. Yehova yange na i nger akaa ne ken Bibilo sha ityôkyaa. (Rom. 15:4) Aluer se ôr akaa ne shi se hen a shi se gbidye kwar sha mi yô, a tese kwaghfan! Nôngo fa er a bende a we man tsombor wou  la. Sôn Yehova a wase u u dondon Mkaanem nam. Aluer u fa wer u ngu a iyolkôrontsaha sha ma gbenda ugen ga yô, lumun sha mimi. Maa er msen sha ikyaa shon shi nôngo kpoghuloo ker gbenda u u fatyô u seer lun a iyolkôrontsaha sha gbaa la yô. (Yak. 1:5) Aluer u time ken ityakerada yase i Mbakristu la yô, ia fatyô u wasen we u zuan a ngeren mba vea seer wasen we sha ikyaa shon je ka u henen a hen ga.

17. Ka sha igbenda i nyi nahan mbamaren vea fatyô u wasen mbayev vev u lun a iyolkôrontsaha?

17 U fatyô u wasen mbayev ou u lun a iyolkôrontsaha nena? Mbamaren fa je ér ieren ne i ve iyol i i ken agumaior ga. Er aeren agen cii kpa ka i gba u mbayev vea hen, hen mbamaren vev nahan, kape ieren i kôron iyol tsaha la kpa, i gbe u mbayev vea hen, hen mbamaren vev je la. (Ef. 6:4) Aluer u nenge wer mbayev ou mba nôngon a nôngo sha kwagh u ieren i kôron iyol tsaha la yô, pine iyol you aluer wea lu veren ve ikyav i dedoo shin wea lu eren nahan ga yô. U fatyô u veren ve ikyav i dedoo sha u duen kwaghpasen man shi u zan mbamkombo kua u eren mcivir u hen tsombor hanma shighe. Aluer gba sha mi yô, de cian u vendan u nan mbayev ou akaa agen a ve sen u la ga! Yehova yange ver Adam man Ifa akighir a ma fatyô u wasen ve u lun a icivir sha tahav nav yô. Kape aluer mbamaren tsaha mbayev vev shi ve ver ve ikyav ve, kwagh la una wase mbayev vev mbara u lun a iyolkôrontsaha je la. Môm ken akaa a hemban doon cii a i gba u u tese mbayev ou yô, ka u ve soo hemen u Aôndo shi ve lu a icivir sha atindiakaa a na.—Ôr Anzaakaa 1:5, 7, 8.

18. Gba u se tsua azende a ase sha kwaghfan sha ci u nyi?

18 Jighilii yô, aluer wea lu ormaren shin wea lu ga kpa, gba u u nenge kwagh u tsuan azende a ou sha kwaghfan la ashe ashe ga. Ker u lun imôngo vea ior mba vea taver we ishima u tsuan akaainjaa a u er la shi palegh zayol yô. (Anz. 13:20) Aluer azende a ou ka ior mba akaa a ken jijingi a gbe ve ishima yô, vea taver we ishima u eren a, maa kwagh ne una wase u u dondon ikyav ve i iyolkôrontsaha la. We kpa ieren you i dedoo la ia taver azende a ou la asema je ka u henen a hen ga. Iyolkôrontsaha i se zough a mi la ia na Aôndo una lumun se shi se ember uma wase shi se naan mba doon se ishima akaa a dedoo.