Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Se Cii Ma Se Lu Kwaghmôm er Yehova man Yesu Ve Lu Kwaghmôm Nahan

Se Cii Ma Se Lu Kwaghmôm er Yehova man Yesu Ve Lu Kwaghmôm Nahan

‘M er msen sha u ve cii ve̱ lu kwagh môm, er We Ter, U lu ken a Mo nahan.’—YOH. 17:20, 21.

ATSAM: 24, 99

1, 2. (a) Ka nyi Yesu yange sôn ken msen u mase eren vea mbahenen nav laa? (b) Alaghga lu nyi i na ve ishima za Yesu iyol sha kwagh u mzough yumu?

SHIGHE u Yesu lu yan kwaghyan na u masetyô vea mbaapostoli nav la, ishima za un iyol sha kwagh u mzough ve je gande. Ngur eren msen vea ve yô, a pase ér sar un u mbahenen nav cii ve lu kwagh môm er un vea Ter na ve lu kwagh môm shin ken mzough nahan. (Ôr Yohane 17:20, 21.) Aluer mba ken mzough yô, kwagh la una lu shiada i tesen wang ér ka Yehova a tindi Yesu shin tar sha u a va er ishima i Aôndo ye. Dooshima una lu ikyav i mbadondon Yesu mba mimi, shi una na vea lu ken mzough kpaa.—Yoh. 13:34, 35.

2 Yesu yange ôr kwagh u lun ken mzough var var nahan lu sha inja je. A nenge yô, mbaapostoli nav ban a ieren ne, shi ve tese kwagh ne shighe u tema kwaghyan na u masetyô a ve la kpaa. Mbaapostoli mban gba anyiman ayol ave sha ikyaa i “ka hanmô ve á ver nan [orvesen]” la. Man lu hiin ne ga. (Luka 22:24-27; Mar. 9:33, 34) Shighe ugen la, Yakobu vea Yohane va kaa a Yesu ér ma a ver ve sha aan a tom a vesen sha, ken Tartor na.—Mar. 10:35-40.

3. Ka akaa a nyi nahan alaghga ma yange mbahenen mba Kristu u lun ken mzough, man ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi?

 3 Nahan kpa, ka isharen i duen iti la tseegh lu kwagh u una fatyô u van a mpav hen atô u mbahenen mba Kristu ga. Ior mba sha ayange a Yesu la cii lu a ieren i mbavia a mbavia la kua ihyom hen atô ve. Kpa gba u mbahenen mba Yesu vea palegh ambaakaa ne. Ka mbampin mba se lu timen sha mi ken ngeren ne je ne: Yesu yange eren sha kwagh u mbavia a mbavia la nena? Yange wase mbadondon un u henen ieren i sangen a sange ga, shi lun ken mzough la nena? Man ityesen na la ia wase se u lun ken mzough nena?

ER KWAGH U MBAVIA A MBAVIA BENDE A YESU MAN MBADONDON UN YÔ

4. Ôr akaa a yange i er a Yesu sha ikyaa i mbavia a mbavia yô.

4 Yesu iyol na kpa yange i va a ikyaa i mbavia a mbavia la sha a na. Shighe u Filibu kaa a Natanael ér un zua a Mesiya yô, Natanael pine ér: “Ma kwagh u injaa una fatyô u duen ken Nasareti kpa?” (Yoh. 1:46) A shi nan kpa Natanael fa kwagh u i er ken Mika 5:2 la; nahan kpa alaghga hen ér Nasareti di tsô yô, a yina u Mesiya una due ker. Shi mbaduenati mbagen ken Yuda kpa nengen Yesu ér ka or u sha kwarkyaa ga, sha ci u a due ken Galilia yum. (Yoh. 7:52) Mbayuda kpishi nengen mba ken Galilia ér ve gba kwagh ga. Mbayuda mbagen yange ve nôngo ér vea laha Yesu sha u yilan un ér Orsamaria. (Yoh. 8:48) Ikyurior i Samaria yange i lu kposo a i Yuda, shi kwaghaôndo ve kpa zua ga. Mbayuda man Mbagalilia naan Mbasamaria icivir yum ga, shi ve zuan kwagh a ve ga.—Yoh. 4:9.

5. Kwagh u mbavia a mbavia yange bende a mbahenen mba Yesu nena?

5 Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda ve lahan mbahenen mba Yesu kpaa. Mbafarishi yilan ve ér ka mba lun “a ifan iyol.” (Yoh. 7:47-49) Yange or a za makeranta u kwaghaôndo u Mbayuda ver la ga, shi nana dondon aeren a ityô ve ga je, ve nenge ér nan ngu or u ikyoo ga. (Aer. 4:13) Ior mba sha ayange la taan ave vanger a kwaghaôndo ve man ian i ve lu shami kua ape ve dugh la. Lu kwagh u na ve i eren kwagh u mbavia a mbavia la a Yesu man mbahenen nav shi i kôr ve ihyom kpaa je la. Mbahenen mba Yesu ayol a ve kpa lu a ieren i mbavia a mbavia la ken a ve. Nahan yange gba u vea gema gbenda u ve henen kwagh la ve vea lu ken mzough ye.

6. Ôr akav a a tese ér ihyom i mbavia a mbavia la ia fatyô u benden a vese yô.

6 Nyian kpa, se kpishi ikyaa i mbavia a mbavia la kase se wa atô. Alaghga i kôr se ihyom sha ci u kwagh ne, gayô ka se ayol a ase se ker mbagen ihyom sha ci u ikyaa i mbavia a mbavia la ye. Anmgbian u kwase ugen u a lu pania ken tar u Australia yô kaa ér: “Yange m kôr abuter ihyom tsung sha ci u ve ndera nzughul a ior i Aboriginal ka kwagh u nyian a mi ga, man hegen kpa kwagh ne ngu a bee ga. Mo iyol yam kpa mbagen nzughul a mo, nahan kwagh la na ihyom la seer taver.” Anmgbian ugen ken tar u Kanada kaa ér: “Yange m hen mer ior mba lamen zwa French hemba hanma orgen cii, nahan kwagh la na m kôr mba lamen zwa Buter ihyom kpishi.”

7. Yesu yange eren nena sha kwagh u mbavia a mbavia?

7 Er lu sha ayange a Yesu la nahan, ashighe kpishi kwagh u mbavia a mbavia la ka a taver shi i lu ican kpishi u geman mnenge wase sha kwagh ne. Yesu yange eren nena sha kwagh u mbavia a mbavia? Hiihii yô, yange venda ieren ne, shi sangen sha dooshima ga. Pasen mbainyarev man atsanaior man Mbafarishi kua Mbasamaria cii kwagh, je yô mbangoholkpandegh kua mbaasorabo je kpaa pasen ve kwagh. Sha uhar yô, Yesu yange tese mbahenen nav shi ver ve ikyav sha ieren na. A tese ve ér gba hange hange u vea dugh mhen u mbavia a mbavia la ken a ve kera, shi doo u vea gba tôôn tsô ér orgen yô nan doo ga ze.

 HEMBA IEREN I MBAVIA A MBAVIA LA SHA DOOSHIMA MAN IYOLHIDEN A MI IJIME

8. Ka kwagh u vesen u nyi a ne Mbakristu ve lu ken mzougho? Ta iwanger.

8 Yesu yange wa mbadondon un kwagh u vesen u una na vea lu ken mzough yô. A kaa a ve ér: “Ne cii ne mba anmgbianev.” (Ôr Mateu 23:8, 9.) Gbenda môm u se cii se lu “anmgbianev” yô, se cii se due ken Adam. (Aer. 17:26) Kpa kwagh u Yesu lu ôron ne hemba nahan. Yesu yange pase ér mbahenen nav cii mba anmgbianev sha ci u ve lumun ér Yehova ka Ter ve u Sha. (Mat. 12:50) Bee kera yô, dooshima kua jighjigh u nan zua ve, ve kpa ve hingir mba ken zege tsombor u mbacivir Yehova. Sha nahan yô, ken uwashika mba mbaapostoli nger la, ve yila mbahenen mbagen ér anmgbianev.—Rom. 1:13; 1 Pet. 2:17; 1 Yoh. 3:13.

9, 10. (a) Er nan Mbayuda lu a ityôkyaa i gbongor sha ior sha ci u ityô ve ga? (b) Yesu yange tese kwagh u una wase ior u hemban ieren i kôron mbagen ihyom sha ci u ityô ve la nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

9 Yesu yange pasen wang ér gba u se nengen ayol a ase ser se mba anmgbianev yô, shi a pase er i gbe hange hange u se hiden a iyol ijime yô. (Ôr Mateu 23:11, 12.) Er se vande nengen nahan, iyolmoron yange i na mbaapostoli nav hii u lun a mpav hen atô ve. Shi alaghga mbagen lu nengen ér ityô ve hemba i mbagen. Mbayuda yange ve lu a ityôkyaa i eren igbongor sha mbagen sha ci u ve mba ônov mba Aberaham yumu? Mbayuda kpishi ve henen nahan. Kpa Yohane u eren Batisema kaa a ve ér: “Awen ne je kpaa Aôndo Una fatyô u geman a hingir ônov mba Aberaham.”—Luka 3:8.

10 Yesu yange venda kwagh u tan ihyagh a ityô i or la. Yange er kwagh ne shighe u orngeren ugen pine un ér: “Ka an nan lu orwan ndor a mo?” la. Yesu na un ikyar sha u ôron injakwagh sha kwagh u Orsamaria u nenge sha Oryuda ugen u lu zan zende maa mbaiv za num un gbenda shi gbidye un yô. Mbayuda mbagen va kar her nenge a or u i er un caveraa ne kpa ve wase un ga. Kpa Orsamaria ugen nenge a na nahan kunya kôr un, a wase Oryuda la. Yesu maa kure injakwagh la sha u kaan a orngeren la ér, a dondo ikyav i Orsamaria la. (Luka 10:25-37) Kwagh u Yesu ôr ne tese ér Orsamaria kpa nana fatyô u wasen Mbayuda u fan er ka i tese orwanndor dooshima u mimi yô.

11. Yange gba u mbahenen mba Kristu vea nengen ior mba ken atôatyev dang ga sha ci u nyi, man Yesu wase ve u kaven kwagh la nena?

11 Cii ve mbahenen mba Yesu ve er tom u Yesu na ve la ve kure yô, gba u saa vea dugh ihyagh kua ieren i mbavia a mbavia la ken a ve kera. Cii man Yesu hide yem Sha yô, a na mbahenen nav mban tom u eren shiada “ken Yudia cii kua Samaria kpaa, zan zan á ar ken ikighir i tar je.” (Aer. 1:8) Yesu yange vande wan ve agoyol sha tom ne sha u ôron ve aeren a dedoo a ior mba ken atôatyev lu a mi yô. Yange wuese torutya ugen u ken atôatyev u lu a jighjigh tsung yô. (Mat. 8:5-10) Shi ken Nasareti ape lu ya u Yesu la kpa, a pase er Yehova yange er akaa a doon sha ci u ior mbagen ken atôatyev er kwasecôghol u ken gar u Sarefati kua Naaman orimande ugen ken tar u Shiria la nahan. (Luka 4:25-27) Shi Yesu yange pase kwase Samaria kwagh tsô ga, a tsa ken gar u Mbasamaria kuma ayange ahar jimin, sha ci u ior mba hen gar la kegh ato a loho u lu pasen la.—Yoh. 4:21-24, 40.

YANGE GBA U MBAKRISTU MBA HIIHII MBARA VEA HEMBA IEREN I MBAVIA A MBAVIA LA

12, 13. (a) Shighe u Yesu lu tesen kwase Samaria la, mbaapostoli nav er nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Ka nyi i tese ér Yakobu man Yohane yange ve kav kwagh u Yesu lu tesen ve la tsembelee ga?

12 Yange lu mbaapostoli zange u den ieren i mbavia a mbavia ga. Zum u ve nenge Yesu lu tesen kwase Samaria yô, kpiligh ve iyol. (Yoh. 4:9, 27) Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda yange ve lamen a kwase ken igbar ga, man ngun je yô lu kwase Samaria shi kwagh na wa shin kpaa. Mbaapostoli gba kaan a Yesu ér  a ya kwagh. Kpa kwagh u ôr a ve la tese ér a uve ityough lamen a kwase la sha kwagh u Yehova je yô, a hungur a ijen. Er lu kwase Samaria Yesu lu pasen un kwagh nahan kpaa, kwagh ne lu ishima i Ter na, shi lu Yesu er ka kwaghyan nahan.—Yoh. 4:31-34.

13 Kpa Yakobu man Yohane yange ve kav kwagh u Yesu lu tesen ve ne jighilii ga. Shighe u mbahenen lu zan zende vea Yesu kwa gen la, ve za ar hen Samaria, tsô ve gba keren ijiir i vea tsa her yô. Kpa ior mba hen gar la venda u nan ve ijiir i tsan, nahan ishima vihi Yakobu man Yohane ve soo ér vea yila usu u due sha u va hia angar la cii. Kpa Yesu pase ve wang er mhen ve la i lu u shami ga yô. (Luka 9:51-56) Hide hen ase yôô, luun er ka hen ijiir i Yakobu man Yohane, hen haregh u Galilia la i venda u ngohol ve nahan, yange ma ve kaa ér vea er kwagh nahan kpa? Alaghga tsô, ve soo ér i tim ijiir la sha ci u kera kpa kwagh u mbavia a mbavia na ve vande soon kwagh u ior mbara ga. Alaghga kunya yange ua kôr apostoli Yohane a iyol na shighe u hide za pase ior i Samaria kwagh man ve kegh ato a na tsembelee la.—Aer. 8:14, 25.

14. Yange i sôr zayol u alaghga due lu sha kwagh u zwaa la nena?

14 Yange Pentekosti u inyom i 33 la kar ica lu a gba ga maa zayol u msange u sha dooshima hii ken tiônnongo. Yange a nguren karen kwaghyan yô, i wa kasev mba côgholov mba ve lamen zwa Grika la ikyo ga. (Aer. 6:1) Alaghga tsô lu mpav shin ihyom i kwagh u zwa u ngun a u ngula na ve kwagh lu nahan ye. Fese je maa mbaapostoli er kwagh sha u been a zayol ne. Ve tsua nomso mba vian ken jijingi ér ve eren tom u karen kwaghyan ne. Nomso mban cii lu a ati a ken zwa Grika. Kwagh ne yange una na, ishima ia hemba gban kasev mba côgholov mba i er kwagh a ve doo ga ne shimi.

15. Peteru yange hen u eren kwagh a ior cii sha dooshima a u sangen a sange ga nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

15 Ken inyom i 36 la, mbahenen mba Yesu hii u pasen ior mba ken akuraior cii kwagh. Apostoli Peteru yange a soo u lun vea Mbayuda tseegh. Kpa Aôndo va tesen wang er i gbe u Mbakristu vea sangen a sange ga yô, Peteru za pase orshoja u Roma ugen kwagh, i yilan iti na ér Korneliu. (Ôr Aerenakaa 10:2834, 35.) Hii shighe la je, Peteru gema yan kwagh shi lun imôngo vea Mbakristu mba ve lu atôatyev yô. Kpa anyom nga kar yô, Peteru de u yan kwagh a Mbakristu mba ve lu Mbayuda ga la, ken geri u Antioki. (Gal. 2:11-14) Sha nahan yô, Paulu kôôm Peteru, man ikyav tese ér a ngohol kwaghwan la. Ken washika u Peteru hii ngeren hen Mbakristu mba ken Ashia u Kiriki mba ve lu Mbayuda kua atôatyev la, a pase er i lu hange hange u anmgbianev cii vea doo se ishima yô.—1 Pet. 1:1; 2:17.

16. Yange i fa Mbakristu mba tsuaa mbara sha nyi?

16 Ikyav tese wang ér yange mbaapostoli mba Yesu hen kwagh ken ikyav i Yesu la nahan “ior cii” hingir u doon ve ishima. (Yoh. 12:32; 1 Tim. 4:10) Ve gema gbenda u ve henen kwagh la, shin er kwagh ne tôô ve shighe nahan kpaa. Yange i fa Mbakristu mba sha ayange mbaapostoli la ér ka ior mba ve doo ayol a ve yô. Orgen u lu orngeren yiase anyom a kar hegen er 1,900 nahan, i yer iti na ér Tertullian yô, nger kwagh u ior mba ve lu Mbakristu ga ôron sha iyol i Mbakristu yô, ér: “Ve doo ayol a ve . . . Ka ve kegh a kegh iyol u kpen sha ci u mbagen je kpaa.” Er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli mban “haa orhe iyol” yô, ve nengen ér hanma or ngu kwagh môm sha ishigh ki Aôndo.—Kol. 3:10, 11.

17. Se er nan ve se dugh ieren i nyaghen ior la ken ishima yase kera? Tese akav.

17 Nyian ne, alaghga a gba u se kpa se dugh kwagh u mbavia a mbavia la ken ishima yase kera. Anmgbian u kwase ugen ken tar u France ôr er yange un nôngo a kwagh ne yô. A kaa ér: “Yehova tesem kwagh u a lu dooshima yô, shi a tesem u nan ior kwagh shi a tesem u soon ior cii. Kpa m ngu henen u den ieren i nyaghen ior mbagen la her, man kwagh ne ka zange ga. Ka nahan ve ka m shi eren msen sha kwagh ne ye.”  Anmgbian u kwase ugen ken tar u Ishpania kpa ngu a imba zayol ne. A kaa ér: “Ka m shi nôngon mer kwagh u zwa ugen a de u vihin mo, shi ashighe kpishi ka m kôrcio u hemban ieren shon kpaa. Kpa m fa je mer gba u me za hemen u nôngon her. Doom kpishi er Yehova a ve a mo ken tsombor u lun ken mzough nahan.” Doo u se cii se tôv sha mimi se fa er ishima ka i lu se ker sha kwagh ne la. Alaghga tsô gba u se kpa se nôngo kwagh er anmgbianev mba kasev mba uhar mban nahan.

DOOSHIMA KA UNA SEER YÔ, IEREN I MBAVIA A MBAVIA LA DI I BEEN

18, 19. (a) Ka atôakyaa a nyi nahan a ne ve i doo u se ngohol hanmaor ciili? (b) Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u eren kwagh nee?

18 Doo u se umbur ser sha shighe ugen la se cii se lu “mba ken inya,” shin se lu ushirmbaiorov, se lu paleghaa a Aôndo. (Ef. 2:12) Kpa Yehova urugh se “sha ikangenev mbi dooshima” va a mi hen a na. (Hos. 11:4; Yoh. 6:44) Shi Kristu kpaa ngohol se. A bugh se ian i hingir ior mba ken tsombor u Aôndo. (Ôr Mbaromanu 15:7.) Er se yen nahan kpa, Yesu ngohol se doo doo, nahan aluer se venda u ngohol mbagenev yô, a lu sha mi ga cii!

Mbacivir Yehova ka ve ker kwaghfan u a dugh sha la, nahan ve doo ayol a ve shi ve lu kangenaa (Nenge ikyumhiange i sha 19)

19 Doo u se fa ser er se zurum a mkur u botar ne yô, mpav man ieren i mbavia a mbavia kua ihyom i kôron cii vea lu seer a seer. (Gal. 5:19-21; 2 Tim. 3:13) Nahan kpa, se mbacivir Yehova ka se ker kwaghfan u a dugh sha u a sangen a sange ga shi a lu u bem la. (Yak. 3:17, 18) Ka sea kôr ijende a ior mba ken ityar igen shi sea hen aeren a ve a a kaha a ase la shi sea hen zwa ve je kpaa yô, i saan se iyol kpen kpen. Ka sea er nahan yô, bem a dumbur hen atô wase vough er ifi nahan shi perapera shin ieren i mimi kpaa er agôndo a zegemnger nahan.—Yes. 48:17, 18.

20. Ka nyi ka i za hemen shighe u dooshima a maa mbamhen man ishima yase?

20 Anmgbian u kwase u ken Australia u se vande teren kwagh na la kav er kwagh u hen ken Bibilo la bende a na yô. A kaa wener: “Yange i bughum aan a kwaghfan u mimi; kwagh ne sôr ishima yam hingir hegh kua mhen wam cii. Nahan mhen u nyaghen mbagen sha ci u mba kposo a mo, u wa amise ken a mo la maa sough kera.” Shi anmgbian u ken tar u Kanada la di kaa ér: “Ashighe kpishi ior ka ve kôr mbagen ihyom sha ci u ve vande fan ve ga. Shi or gbe lun a aeren a dedoo shin a bo sha ci u i mar nan hen ma ijiir yum ga.” Anmgbian ne maa va vôso kwase buter! Akav ne tese je ér dooshima u Mbakristu la una fatyô u hemban ieren i nyaghen shin kôron mbagen ihyom sha kwagh u mbavia a mbavia la, shi ngu hemban kpaa. Dooshima ne ka a kange se cii sha gbenda u kwagh môm una fatyô u paven se ga yô.—Kol. 3:14.