Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Tartor u Aôndo Ngu Hemen!

 ITYOUGH 21

Tartor u Aôndo Tim Mbaihyomov mba U Kera

Tartor u Aôndo Tim Mbaihyomov mba U Kera

KWAGH U I TIM SHA MI KEN ITYOUGH KIN YÔ

Akaa a aa er cii man ityav mbi Armagedon la

1, 2. (a) Ka nyi i tese ér Tor wase hii u hemen ken inyom i 1914 laa? (b) Se hen nyi ken ityough kinii?

AKAA a Tartor u Aôndo u er hen atô u mbaihyomov mba u, a se tim sha mi ne seer taver jighjigh wase u nan. (Ps. 110:2) Tor wase kohol ikyumior i mbapasenkwagh mba ve ne ayol a ve u eren tom ne yô. A wanger mbadondon un ken jijingi man sha aeren a ve, shi a sôr mlu ve kpaa. Er mbaihyomov mba Tartor ve lu nôngo kpoghuloo ér vea va a mpav hen atô wase nahan kpa, se mba eren kwagh ken mzough sha tar cii. Akaa a se ter heen man agen, a Tartor u er, a se tim sha mi la cii tese wang ér Tor wase ngu hemen hen atô u mbaihyomov mba Tartor, hii ken inyom i 1914 la je.

2 Ica a gba ga tsô, Tartor la ua er akaa a hemban cieryol cii. Ua va “hembe” mbaihyomov mba u shi ua “tim” ve kera cii. (Mat. 6:10; Dan. 2:44) Kpa cii man shighe la yô, akaa a vesen agen aa vande eren. Ka nyi akaa? Akaaôron a profeti a ken Bibilo kpishi na mlumun sha mpin ne. De se time sha akaaôron a profeti ne agen, tsô se fa akaa shon a a sôôn eren la.

Kwagh u Una Eren Maa ‘Mtim Una Ande Ibuv’ Yô

3. Se mba keghen nyi i ia hii erenee?

3 Myer u a yôô bem la. Apostoli Paulu yange nger Mbatesalonika washika, pase ve kwagh u una hii eren, u se lu keghen yô. (Ôr 1 Mbatesalonika 5:2, 3.) Paulu yange ter “iyange i Ter” i ia hii sha num u a ta sha “Zegebabilon” la ken washika na ne. (Mpa. 17:5) Nahan kpa, cii man iyange la i̱ hii yô, akuraior aa lu kaan ér: “Bem, man mkpeyol.” Alaghga a va ôr kwagh ne kwa môm shin a yôô un acin imôngo sha gbenda u vesen je. Mbahemenev mba kwaghaôndo kpa vea yôô bem nee? Er ve kpa ve lu ior i tar ne yô, adooga vea kohol akuraior u yôôn ér, “Bem, bem.” (Yer. 6:14; 23:16, 17; Mpa. 17:1, 2) Myer u a yôô bem man mkpeyol ne una lu ikyav i tesen ér iyange i Yehova i sôôn haan angahar. “Mayange” mbaihyomov mba Tartor u Aôndo “vea . . . war ga.”

4. Se kav inja i kwaghôron u profeti u Paulu ôr sha kwagh u myee u a yôô bem man mkpeyol la nahan wase se nena?

 4 Se kav inja i kwaghôron u profeti ne nahan, kwagh la wase se nena? Paulu kaa ér: “Ne mba ken ime ga, nahan iyange la ia kera va tser ne er ormbaiv nahan ga.” (1 Tes. 5:3, 4) Er ior mbagenev ve fe er akaa a a lu eren shin tar la aa za kure ga nahan kpa, se yô, se fa. Kpa, kwaghôron u profeti u sha kwagh u bem man mkpeyol ne una kure nena jimi? Gba u se kegh, se nenge er akaa a a lu eren shin tar ne la aa za la. Nahan yô, “se kera hungur nen mnyam er mbagenev nahan ga.”—1 Tes. 5:6; Sef. 3:8.

Mhii u Zegecan

5. Ka nyi ia lu vegher u hiihii u “zegecan” laa?

5 A ta num sha kwaghaôndo. Umbur wer, Paulu yange nger ér: “Zum u vea kaan er: Bem, man mkpeyol yô, ka zum la je mtim una ande sha a ve ibuv” ye. Kwagh ne una er vough er Aôndo ka ua nyiar maa idyuran i ya sha mi la nahan, kape a yôôn a yôô ér “Bem, man mkpeyol” nahan maa “mtim una ande . . . ibuv” je la. Ka nyi a timii? Hiihii yô, a tim “Zegebabilon” u a lu ukwaghaôndo mba aiev mba sha tar cii, u i yer un kpaa ér “idyakwase” la. (Mpa. 17:5, 6, 15) Mtim u mbaadua mba aiev kua iniongo i ukwaghaôndo mba aiev mbagenev cii la a lu mhii u “zegecan” je la. (Mat. 24:21; 2 Tes. 2:8) Ior kpishi, kwagh ne una kpiligh ve iyol. Sha ci u nyi? Sha ci u zan zan shighe la je kpa, idyakwase la una lu henen ér un ngu “tor,” nahan “ijungwen kpaa” una “nenge a mi ashe ga.” Nahan kpa, una mase kaven idyelegh na. A tim un kera fese er ka ken “iyange i môm” nahan.—Mpa. 18:7, 8.

6. Ka nyi shin ka an nana tim ‘Zegebabilono’?

6 Ka an shin ka nyi ia tim “Zegebabilon”? Ka “inyam” i lun “akor pue.” Kwagh u i er ken takerada u Mpase la tese ér inyam ne ka Mzough u Ityar Cii u i yer ér United Nations (UN) la. Akor pue la tile sha ityough ki ugomoti mba ve lu sha tar hegen mba ve lu wasen “inyam i nyian bong” la cii. (Mpa. 17:3, 5, 11, 12) Mtim la una vihi tsung nena? Ityar i ken mzough u UN la ia ngohol inyaregh ki idyakwase la, ia ya un shi ia “nande un sha usu” kpaa.—Ôr Mpase 17:16. *

7. Mkaanem ma Yesu ma ma lu ken Mateu 24:21, 22 la yange ma kure sha shighe u mbaapostoli la nena, man maa va kure ken henen nena?

7 A pande ayange la kera. Tor wase pase se kwagh u una er hen shighe ne, zum u zegecan una va la. Yesu kaa ér: “Sha ci u uicuwanmbaiorov yô, á pande ayange la kera.” (Ôr Mateu 24:21, 22.) Mkaanem ma Yesu man yange ma kure sha mi kpuaa ken inyom i 66 zum u Yehova “pande ayange” a num u Mbaroma va ta sha Yerusalem la. (Mar. 13:20) Kwagh ne yange wase Mbakristu mba ken Yerusalem man mba ken Yudia ve war mtim la. Nahan yô, ka nyi ia er sha tar cii sha shighe u zegecan laa? Yehova una tindi Tor wase sha u a̱ “pande ayange” a num u mzough u United  Nations una ta sha kwaghaôndo la, sha er a tim kwaghaôndo u mimi a kwaghaôndo u aiegh imôngo ga yô. Nahan er a tim ukwaghaôndo mba aiev cii nahan kpa, kwaghaôndo u mimi la una war. (Ps. 96:5) De se time ase nen sha akaa agen a a er shighe u a tim ukwaghaôndo mba aiev kera la.

Akaa a Aa Er cii man Ityav mbi Armagedon La

8, 9. Ka akav a nyi nahan Yesu lu ôron kwagh u a, man ior vea nenge akaa ne aa lu eren nahan vea er nena?

8 Kwaghôron u profeti u Yesu ôr sha kwagh u ayange a masejime la tese ér akaa a vesen aa er cii man ityav mbi Armagedon mbira ye. Se hii tôvon nen sha akaa ne ahar, a i er kwagh u a ken Ivangeli i Mateu man Marku kua Luka la.—Ôr Mateu 24:29-31; Mar. 13:23-27; Luka 21:25-28.

9 Akav a sha kwavaôndo. Yesu tsengaôron ér: “Iyange ia wa ime, uwer kpaa ua kera wanger ga; asan aa osogh sha kwavaôndo.” Ior vea kera ver ashe a mbahemenev mba kwaghaôndo ér ve ta ve iwanger sha akaa ga. Kwagh u Yesu ôr ne kua akav a sha kwavaôndo kpôô kpôô kpa kere? Alaghga lu nahan. (Yes. 13:9-11; Yoel 2:1, 30, 31) Ior vea nenge akaa ne aa lu eren nahan vea er nena? “Asema aa nyian” ve, sha ci u “á kondo [ve] iyol.” (Luka 21:25; Sef. 1:17) Mbaihyomov mba Tartor u Aôndo, hii sha ‘utor zan zan ikpan’ cii, “asema aa yina [ve] sha mcie man sha mkegh u akaa a a lu van sha won la kpaa,” vea yevese a za ker ajiir a yeren. Nahan kpa, vea zua a ijiir i yeren i injaa, i ia war ve sha iyugh i Tor wase la ga.—Luka 21:26; 23:30; Mpa. 6:15-17.

10. Yesu una ôr ior ijir nena, man mba ve lu suen Tartor u Aôndo vea er nena, kpa mbaihyomov mba u di vea er nena?

10 A ôr ior ijir. Mbaihyomov mba Tartor u Aôndo cii vea nenge a kwagh ugen u una hemba nan ve ishimanyian cii yô. Yesu kaa ér: “[Vea] nenge Wan u or Una va sha abeen, a agee a vesen kua iengem.” (Mar. 13:26) Tahav mbu vesen mbu Yesu mbura mbua tese ér á va sha u va ôron tar ijir. Yesu yange ôr mkaanem magen ken kwaghôron u profeti u sha kwagh u ayange a masejime ne, ma ma seer tan iwanger sha kwagh u ijir i una va ôr tar la yô. Se zua a iwanger ne ken injakwagh i sha kwagh u iyôngo man ivo la. (Ôr Mateu 25:31-33, 46.) Mba ve lu suen Tartor u Aôndo cii, ijirôron la ia tese er ve lu “iyôngo” yô, nahan vea ‘kende ityouv sha,’ vea fa er “mpaa [ve a] mgbôghom” yô. (Luka 21:28) Kpa, mbaihyomov mba Tartor la yô, ijirôron la ia tese er ve lu “ivo” yô, nahan vea “vaa” sha ci u vea fa er “mtsaha u tsôron” a lu keghen ve yô.—Mat. 24:30; Mpa. 1:7.

11. Er se lu timen sha akaa a aa va er la yô, ka nyi i doo u se fa?

11 Yesu una ôron “akuraior cii” ijir yô, akaa a vesen agen aa mase eren cii ve a nôngo ityav mbi Armagedon mbira ye. (Mat. 25:32) Se time sha akaa ne ahar, ka: num u Gogi una ta sha ior mba Aôndo la kua mkohol u a kohol mba i shigh  ve mkurem la. Er se lu timen sha akaa ne yô, doo u se fa ser Mkaanem ma Aôndo pase se shighe jighilii u aa er ga. Alaghga tsô kwagh môm ken akaa ne una hii eren, una lu a bee ga tsô ugen kpa una gba eren.

12. Ka nyi ia lu ityav mbi masetyô mbi Satan una nôngo a Tartor u Aôndo?

12 Gogi una ta num sha ior mba Aôndo sha kwa u masetyô. Gogi u Magogi una ta num sha mba i shigh ve mkurem, mba ve shi shin tar la kua iyôngo igen i í lu ahuraior a ve la. (Ôr Esekiel 38:2, 11.) Num u Satan una ta sha hemen u Tartor ne la, a lu kwagh u masetyô u Satan una er ken ityav mbi a lu vanden nôngon a asande a mba i shigh ve mkurem, hii shighe u i zenda un sha je la. (Mpa. 12:7-9, 17) Satan ngu nôngon kpoghuloo ér una vihi mlu u ken jijingi u mba i shigh ve mkurem la, hemban cii je yô, hii shighe u i hii u kohol ve ken tiônnongo u Kristu la je, kpa a kanshio. (Mat. 13:30) Nahan cii kpa, shighe u a va tim iniongo i kwaghaôndo u aiegh kera cii, nahan a lu inja er ior mba Aôndo “mba a ugir ga, shi mba a uishindan man ihinda” i kuran ve ga la, Satan una nenge ér ian due i una ta ityav sha ve ve. Una tuur ior nav mbaaferev mba ve eren kwagh sha ci na la ken ityô ér ve ta ityav sha ior mba Aôndo, mba ve lu suen Tartor la, ve tim ve cii.

13. Yehova una nôngo ityav sha ci u ior nav nena?

13 Esekiel pase kwagh u una za hemen yô. Kwaghôron u profeti u ôr sha kwagh u Gogi la kaa ér: “Wea mough hen ijiir you hen akighiratar a ken imbusutarimese, we man ior kpishi a we imôngo, ve cii vea lu sha anyinya, ikpelaior i ngeen tsung, man ikumutya i ageegh; wea va ta sha ior Av.” (Esek. 38:15, 16) Nahan Yehova una er nena sha ityav mbi a ta sha ior nav je, a lu inja er ka mbi mbia tim ve kuaa laa? Yehova kaa ér: “Iyugh Yam ia kôndom ken ahenga.” Shi a kaa ér: “Me yila sanker.” (Esek. 38:18, 21; ôr Sekaria 2:8.) Yehova una nôngo ityav sha ci u ior nav mba ve lu shin tar la. Mba yer ityav mbira ér ityav mbi Armagedon.

14, 15. Shi ka nyi igen ia er zum u Satan una ta ityav sha ior mba Aôndo kera laa?

14 Kpa cii man se ôr er Yehova una va nôngo ityav sha ci u ior nav sha shighe u ityav mbi Armagedon mbira yô, de se vande timen nen sha kwagh u vesen ugen u una va er yô. Kwagh ne una er hen atô u shighe u Satan una ta num sha ior mba Aôndo, man shighe u Yehova una hii u nôngon ityav mbi Armagedon sha ci u ior nav la. Er se vande pasen ken ikyumhiange i sha 11 la nahan, kwagh u sha uhar u una va er ne ka mkohol u a kohol asande a mba i shigh ve mkurem la.

15 A kohol mba i shigh ve mkurem la. Mateu man Marku yange ve nger kwagh u Yesu ôr sha kwagh u “uicuwanmbaiorov” la, ka Mbakristu mba i tsegh ve sha icighan jijingi je la. Kwagh u ve nger ne lu môm ken akaa a aa er cii man ityav mbi Armagedon mbira mbia hii yô. (Nenge  ikyumhiange i sha 7 la.) Yesu u a lu Tor la tsengaôron kwaghôron u profeti sha iyol na, kaa ér: “Una tindi mbatyomov Nav vea kohol uicuwanmbaiorov Nav sha ahumbe a sha avegher anyiin la, hii shin ikighir i tar zan zan á ar sha ikighir i Sha.” (Mar. 13:27; Mat. 24:31) Kwagh u Yesu a kaa ér a kohol uicuwanmbaiorov la, ka mkohol u nyi a lu ôrono? Ngu ôron kwagh u ikyav i a ver asande a Mbakristu mba i shigh ve mkurem sha icul cii man zegecan la una hii la ga. (Mpa. 7:1-3) Kpa Yesu ngu ôron kwagh u una er sha shighe u zegecan la. Nahan kwagh ne tese ér, sha shighe u Satan una ta num sha ior mba Aôndo la, er kwagh shon una lu zan hemen la, a kohol mba i shigh ve mkurem mba ve lu shin tar her la cii, a yem a ve sha.

16. Ka nyi mba i shigh ve mkurem, mba i nder ve shin ku la, vea er sha shighe u ityav mbi Armagedon laa?

16 Mkohol u a kohol mba i shigh ve mkurem ne zua sha kwagh u ityav mbi Armagedon, mbi mbia dondo la nena? Shighe u a kohol mba i shighe ve mkurem la tese ér, ve cii vea yem sha cii man a hii ityav mbi Aôndo mbi Armagedon mbira ye. Iorov 144,000 mba i lu u vea hemen a Kristu imôngo la vea yemen sha cica cii yô, a na ve tahav mbu wasen Yesu u timin mbaihyomov mba Tartor u Aôndo cii sha “tôgh ku iyôôgh.” (Mpa. 2:26, 27) Hen zum la, mbatyomov mba ageegh kua mba i shigh ve mkurem mba i nder ve shin ku la vea dondo Kurutya Kristu, zum u una mough u za tan ityav sha “ikyumutya” i mbaihyomov mba ve we ishima u timin ior mba Yehova cii la. (Esek. 38:15) Hen shighe u una ta ityav sha ve la, a lu mhii u ityav mbi Armagedon je la.—Mpa. 16:16.

Mkur u Zegecan La

Ityav mbi Armagedon mbia hii!

17. Ka nyi ia er mba ve lu “ivo” mbara sha shighe u Armargedon laa?

17 Ijirôron i mtim. Ityav mbi Armagedon mbira mbia lu kwagh u una mase kuren zegecan la yô. Hen shighe la, a seer Yesu tom. Yesu una kera lu or u ôron “akuraior cii” ijir tseegh ga, kpa una hingir or u timin akuraior, inja na yô ka mba a vande ôron ve ijir ér mba “ivo” je la. (Mat. 25:32, 33) Tor wase “Una gber akuraior” cii sha “sanker u esen tsor tsor.” Mba ve lu er ka ivo la cii, hii sha “utor” zan zan “ikpan,” “vea yem ken mtsaha u tsôron la.”—Mpa. 19:15, 18; Mat. 25:46.

18. (a) Ka nyi i doon kpen kpen ia er mba ve lu er ka “iyôngo” laa? (b) Yesu una va mase tesen mhembe na gburu gburu nena?

18 Hen shighe la, kwagh a za a mba Yesu una ôr ve ijir ve, una nenge ér mba “iyôngo” la a doo kpen kpen! Er ikyumutya i Satan i i lu “ivo” la ma i̱ tim “iyôngo” i lun er ngi a orkuran i ga, i i lu “zegeikpelaior” la kera yô, iyôngo la ia gema a war num u mbaihyomov vea ta sha a i la, ia ‘due ken zegecan la.’ (Mpa. 7:9, 14) Yesu una timin uumace mba ve lu mbaihyomov mba Tartor u Aôndo la cica cii yô, una gbihi Satan man azôv a na shin ihyungwa i i ze kweng  la. Vea lu shimi inja er kera mba uma ga nahan, zan zan anyom dubu.—Ôr Mpase. 6:2; 20:1-3.

Er Se Wa Agoyol Yô

19, 20. Se fatyô u dondon kwagh u i nger ken Yesaia 26:20 man 30:21 la nena?

19 Se wa agoyol sha akaa a kpilighyol a aa va er la nena? Ngise Iyoukura kaa ér: “Ka mba ve ongo imo i Aôndo tseegh vea war ye.” Er nan i lu nahana? Se zua a mlumun sha mpin ne ken icin i Yehova ta Mbayuda mba ve lu uikyangen ken Babilon sha ayange a tsuaa la. Yehova yange tsengaôron ér a tim Babilon, nahan kpa lu u ior mba Aôndo vea wa agoyol sha mtim la nena? Yehova kaa ér: “Va nen, ior Av, nyôr nen ken ayou a en, wuhe nen ihinda kera cii, yer nen kpeghee, zan zan iyugh i̱ kar kera.” (Yes. 26:20) Nenge ase asember agen a i ter ken ivur ne la, er “va nen” man “nyôr nen” man “wuhe nen” kua “yer nen” nahan; asember ne cii ka tindi shin ka kwagh u i kaa ér or nana er yô. A̱ shi nan kpa, Mbayuda mba ve dondo tindi ne cii, nyôr ken ayou a ve, ape ushoja mba ve lu zenden sha godobi wuan ior la vea nenge a ve ga yô. Sha nahan yô, yange gba u vea dondo kwaghwan u Yehova keng ve vea war ye. *

20 Ka nyi se hen ken kwagh ne? Er ior mba Aôndo mba ngise mbara kpa yange ve ungwa imo na cii man ve war nahan, se kpa saa se ungwa imo i Yehova keng ve se war akaa a a lu van ken hemen la ye. (Yes. 30:21) Se mba ongo akaawan a Yehova la ken atôônanongo. Sha nahan yô, doo u se dondon akaawan a Yehova la a ishima i môm. (1 Yoh. 5:3) Aluer se mba ungwan kwagh hegen yô, ken hemen kpa, se va hemba lun a ishima i ungwan kwagh, nahan Ter wase Yehova, kua Tor wase Yesu vea kura se. (Sef. 2:3) Mkor la una wase se u nengen sha ashe ase er Tartor u Aôndo ua tim mbaihyomov mba u kera vindi vindi yô. Sha kpôô yô, kwagh u una za hemen la una hungur se mayange ga!

^ par. 6 Er mtim u “Zegebabilon” la una lu mtim u ior mba ken ukwaghaôndo jimin cii ga, kpa a lu mtim u iniongo i kwaghaôndo tseegh yô, doo kpishi. Sha nahan yô, ior kpishi mba yange ve lu vea Babilon la vea war mtim na ne, shi er i pase ken Sekaria 13:4-6 nahan, alaghga hen shighe la vea ôr ken igbar er ve kera soo u nyôron iyol ken kwaghaôndo ga yô.

^ par. 19 Wea soo u seer zuan a iwanger yô, ôr takerada u ken zwa Buter, u i yer ér Isaiah’s Prophecy—Light for All Mankind I, peeji 282-283 la.