Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Tartor u Aôndo Ngu Hemen!

 ITYOUGH 18

Er Ka I Sue Tom u Tartor sha Inyar Yô

Er Ka I Sue Tom u Tartor sha Inyar Yô

KWAGH U I TIM SHA MI KEN ITYOUGH KIN YÔ

Er i hii ve ior mba Yehova ve suen tom u Tartor sha inyar, man er ve suen u la

1, 2. (a) Anmgbian Russell yange na pastô ugen u soo u fan ape Mbahenen Bibilo ve zough a inyaregh ki eren ityom ve la mlumun nena? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ityough kini?

PASTÔ ugen ken adua u i yer ér Reformed Church la yange za pine Anmgbian Charles T. Russell ér a pase un ape Mbahenen Bibilo ve zuan inyaregh ki ve eren tom ve a mi la.

Anmgbian Russell kaa a na ér, “Se mba ningir a gbande ér ior ve er iyua ga.”

Pastô la maa pine un ér, “Nahan ne mba zough a inyaregh hana?”

Russell gema kaa a na ér, “Me ôrou kpa a taver we u lumun. Ior ka vea va mbamkombo asev yô, se mba ningir ve a gbenda sha ishi ér ve er iyua ga. Kpa ka ve nenge a akaa a i lu vihin inyaregh sha mi la. Nahan ve kaa ér, ‘Iyou ne, i maa i sha inyar . . . Nahan me er iyua i suen tom ne nena?’”

Kpiligh pastô la iyol, a kenger Anmgbian Russell.

Tsô Russell kaa a na ér, “Ka mimi jighilii m lu ôron we ye. Ka ve pinem ér, ‘Me er iyua i suen tom ne nena?’ Aôndo ka una ver or doo doo, nana zua a inyaregh yô, nan soo u suen tom u Ter a ki. Kpa aluer nan ngu a kwagh ga yô, doo u se kighir nan ser nana er iyuaa?” *

2 Lu “mimi jighilii” je Anmgbian Russell lu ôron ye. Ior mba Aôndo ndera eren iyua sha asema a ve sha u suen mcivir u mimi ka kwagh u nyian a mi ga. Se lu timen sha kwagh u uiyua mba ngise ior eren, mba i er kwagh ve ken Bibilo la ken ityough kin, kua uiyua mba i eren sha ayange ase ne kpaa. Er se lu timen sha gbenda u se eren iyua ainge sha u suen ityom i Tartor ne, doo u hanmô wase nana pine iyol i nan ér, ‘Me sue Tartor la nena?’

“Hanma Or u I Doo Nan u Nan yô, Nana̱ Va a Mi”

3, 4. (a) Ka vangertiôr u nyi Yehova a lu a mi ken mbacivir unu? (b) Mbaiserael yange ve sue tom u tabernakel la nena?

3 Yehova ngu a vangertiôr ken mba ve civir un sha mimi la. A fa ér aluer i na ve ian i eren iyua sha asema a ve yô, a doo ve kpishi u eren nahan sha u tesen ér ve soo u civir un. De se nenge ikyav sha akaa ahar a yange er ken Iserael yô.

4 Yehova yange dugh a Mbaiserael ken Igipiti kera yô, a kaa a ve ér ve er tenti u akuma akuma shin tabernakel u vea  civir un ker yô. Yange gba u a vihi inyaregh kpishi u eren tabernakel ne, kua ikyav mbi ker kpaa. Yehova kaa a Mose ér a̱ ôr ior ve sue tom ne. A̱ kaa a ve ér: “Hanma or u i doo nan u nan yô, nana̱ va a mi, ka nagh ku á na TER” yô. (Eks. 35:5) Nahan ior mba ve sember duen ken tom kpan u i “tsule ve ér, ve̱ er” la er nena? (Eks. 1:14) Yange ve sue tom u tabernakel la kpoghuloo je, ve er iyua sha asema a ve sha zenaria man azurfa man akaa ve a injaa agen, man alaghga ve zua a akaa ne sha ikyev i Mbaigipiti mba ve lu ikpan ve la. (Eks. 12:35, 36) Mbaiserael er iyua zan zan va gande, i “yange ior u van a mi.”—Eks. 36:4-7.

5. Mbaiserael yange ve er nena shighe u Davidi na ian ér ve er iyua sha ci u tom u maan tempel laa?

5 Anyom yange nga karen er 475 nahan yô, Davidi kpa er iyua sha ‘inyaregh nagh iyol na’ sha u i maa tempel a mi yô. Tempel ne lu ijiirtamen i hiihii sha tar, i i civir Aôndo u mimi her hanma shighe yô. Davidi ne iyua na cii yô, a na Mbaiserael mbagenev kpa ian i eren iyua, a pine ve ér: “Ka an nana na iyol i nan nyian gbar gbar u ivin ikyev i nan sha u nan TER iyua?” Tsô ior cii “na Ter iyua a ishima i môm gbar gbar.” (1 Kron. 29:3-9) Davidi fa er akaa a ior lu eren iyua a mi la cii due hen Yehova yô, nahan a er msen hen Yehova ér: “Akaa cii ka hen a We a dugh ye, ka kwagh Wou se hidi a mi, se ne U ye.”—1 Kron. 29:14.

6. Hii nan ve i gbe u se er tom u Tartor nyian sha inyara, man ka mbampin mba nyi ve dugh sha kwagh ne?

6 Mose man Davidi cii yange ve kighir ior mba Aôndo ér ve er iyua ga. Kpa ve er uiyua mbara sha asema a ve. Nyian di ye? Se fa wang er ka i gba u a vihi inyaregh sha u eren tom u Tartor u Aôndo yô. Ka i vihi inyaregh kpishi u gberen Bibilo man ityakerada i pasen ior Bibilo, shi samber a i kpaa. Shi ka i vihi inyaregh u maan ayou a civir Aôndo ker, kua iyaav mbi ubranci shi nengen sha mbi, shi nan anmgbianev mba aahe a er ve la iwasen. Kpa mbampin mba vesen gema due sha kwagh ne, ér: Se mba zough a inyaregh ki eren akaa la hana? Mba kighir a kighir mbadondon Tor u Tartor u Aôndo la ve ve eren iyua yee?

‘A Zamber Ior Shin A Sôn Ve Iwasen Ga’

7, 8. Er nan ior mba Yehova ve sônon shin ve zamber mbagenev inyaregh ga?

7 Anmgbian Russell man akar a na yange ve venda u eren akaa a ucôôci mba Mbakristu Mbaaiev eren sha u zuan a inyaregh la. Russell yange ôr kwagh ken mgber u sha kwa har u Iyoukura, sha itinekwagh i “U Soo magazin u ‘Iyoukura i Shion’ la Kpa?” ér: “Se na jighjigh ser, YEHOVA ngu suen ‘Iyoukura i Shion,’ sha nahan yô, mayange mbagberen magazin ne vea zamber ior shin vea sôn ve iwasen ga. Zum u Un u a kaa ér: ‘Zenaria man azurfa u sha iwo cii ka u wam la’ una de u nan se inyaregh ki eren tom ne yô, se fa je ser shighe kuma u se de u gberen magazin ne ve.” (Hag. 2:7-9) I gber Iyoukura ne hegen hemba anyom 130, nahan cii kpa  mba a de u gberen i ga, shi nongo u ú lu gberen i la kpa ngu zan a za hemen her tsô!

8 Ior mba Yehova mba sen ior inyaregh ga. Mba ningir a gbande u eren iyua shin mba ngeren ior uwashika sha u pinen iwasen ga. Mba eren bazaa shin mba mirin iwasen, shin mba we ior uiyua ga. Mba eren kwagh u Iyoukura yange ôr ngise ngise yô, ér: “Se nenge ser doo u se sônon ior inyaregh sha ci u tom u Ter, er ucôôci mbagenev ve eren nahan ga . . . Se fa dedoo ser inyaregh ki i zuan a mi sha igbenda kposo kposo i sônon kwagh ken iti i Ter la doo un ga, a soo kwagh la ga, shi mba ve ne iyua sha imba gbenda la cii una ver ve ga, shi tom u i eren a mi la kpa una ver u ga.” *

“Hanma Or Nana̱ Na Er Nan We ken Ishima i Nan la Nahan”

9, 10. Ka ityôkyaa i môm i nyi i ne ve se eren iyua sha asema a ase?

9 Er se lu sha ikyev i Tartor nyian yô, gba u a kighir se a kighir ve se er iyua ga. Kpa ka i gema i doo se u eren iyua a inyaregh yasegh man akaa ase agen sha u suen tom u Tartor. Er nan ve i doon se u eren iyua? Time ase sha atôakyaa a atar ne.

10 Hiihii yô, se mba ne iyua sha asema ase sha ci u Yehova doo se ishima shi se soo u “eren akaa a doon Un kpaa.” (1 Yoh. 3:22) Or u civir Yehova ka nana na iyua a ishima i nan yô, i doo Yehova tsô. De se tôv sha mkaanem ma Paulu yange nger sha kwagh u iyua i Mbakristu ve eren la. (Ôr 2 Mbakorinte 9:7.) Orkristu u mimi nan ne kwagh zunguluu shin sha mkighir ga. Kpa nan ne sha ci u ‘nan wa ken ishima i nan’ u eren nahan. * Inja na yô, ka nan nenge a mgbe u a lu la, man er nana wase u kuren un yô, maa nan er iyua. Or u nan ne nagh nahan la nan gba Yehova kwagh, sha ci u “ka or u nan ne kwagh sar sar la je nan doo Aôndo ishima ye.” Bibilo igen kaa hen ivur ne ér: “Aôndo soo kwagh u ior mba ve soon u eren iyua yô.”

Mbayev asev mba kiriki mba ken tar u Mozambique kpa iyua i eren doo ve ishima

11. Ka nyi ka i mgbegha se u nan Yehova kwagh u se fetyô la ciilii?

11 Kwagh u sha uhar yô, se mba eren iyua sha u sughun Yehova sha igbenda kposo kposo i a veren se la. Nenge ase kwaghwan ugen ken Tindi u Mose u una wase se u henen sha kwagh ne tsembelee yô. (Ôr Duteronomi 16:16, 17.) Hanma nomsoor ken Iserael yange nana za iniongo i Mbaiserael eren kwa tar ken inyom la yô, nan za na iyua “er nan fetyô yô, sha iveren i Ter” a ver nan la. Sha nahan yô, cii man hanma nomsoor u ken Iserael nana̱ za iniongo yô, yange i gba u nana vande henen sha igbenda kposo kposo i Aôndo a ver nan la, maa nana tsua a ishima i nan kwagh u nana za er iyua a mi la. Kape se kpa ka sea hen sha igbenda kposo kposo i Yehova a ver se la ve, ishima i mgbegha se u eren iyua i suen tom na sha afatyô wase cii je la. Nagh ku se ne a ishima i môm, ku ku we iyua i se eren sha inyar kpa ker la, ka  ku tese ér se wuese averen a Yehova a haan se mgbeghaa la.—2 Kor. 8:12-15.

12, 13. Uiyua mba se ne sha asema a ase la ka ve tese ér Tor la doo se ishima nena, man hanma or ka nan na i nena?

12 Sha utar yô, ka sea eren iyua sha asema a ase yô, se tese ser Tor wase Yesu Kristu doo se ishima. Nena yô? Nenge ase kwagh u Yesu ôr a mbahenen nav ken tugh mbu kpernan i wua un la. (Ôr Yohane 14:23.) Yesu kaa ér: “Aluer Mea doo or ishima yô, nana kuran kwaghôron Wam.” Man “kwaghôron” u Yesu la kua tindi u yange wa ér i pase loho u dedoo u Tartor sha tar cii la. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Se mba ongo “kwaghôron” na ne sha u suen tom u pasen kwagh u Tartor la sha afatyô wase cii. Man se mba suen tom ne sha agee a ase man inyaregh yasegh kua shighe wase kpaa. Ka sea eren nahan yô, i tese ér Tor Mesiya doo se ishima.

13 Er se lu sha ikyev i Tartor yô, se soo u tesen sha afatyô wase cii ser se mba suen Tartor la sha mimi sha u eren iyua sha inyar. Se mba eren iyua nena? Hanma or ka nan er a ishima i nan. Ka nan na er nan fetyô la. Kpa mbananjighjigh  a vese kpishi mba a kwagh ave ga. (Mat. 19:23, 24; Yak. 2:5) Nahan kpa, amba la a̱ fa ér iyua i ve eren a ishima ve cii la i̱ gba Yehova man Wan na kwagh, ia vese ga je kpaa.—Mar. 12:41-44.

Se Mba Ngohol Iyua Nena?

14. Mbashiada mba Yehova yange ve naan ior ityakerada nena?

14 Mbashiada mba Yehova yange ve naan ior ityakerada ve i pasen Bibilo la sha inyar; ve er kwagh ne anyom kpishi. Ishe i yange i waan ior sha ityakerada yase la vese ga, sha er mbaibanave kpa vea fatyô u zuan a i yô. Nahan cii kpa, orya yange nana lu a isharen i ôron takerada wase, kpa nana lu a kwagh u nan ga yô, mbapasen kwagh u Tartor ve na nan u. Awashima ve lu u nan mbaasemaamimi ityakerada ne sha u ve̱ ôr i shi ve̱ zua a iwasen ker yô.

15, 16. (a) Ka nyi Mbahemenev mba Shin Itine yange ve nyôôso ken inyom i 1990 sha gbenda u se ne ior ityakerada yase laa? (b) Ior mba ne uiyua sha asema a ve nena? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “ Ka Nyi I Eren a Uiyua Aseva?” la.)

15 Ken inyom i 1990 la, Mbahemenev mba Shin Itine hii u nyôôso gbenda u yange se nan ior ityakerada yase la. Ken inyom la, i hii u nan ior ityakerada yase ken tar u Amerika a u wan ve ishe shio. Washika ugen u yange i nger hen atôônanongo a ken tar la cii yô, kaa ér: “Mbapasenkwagh man hanma or u nan soo umagazin man ityakerada yase cii yô, a na nan a u pinen nan kwagh sha mi shio shin ôron nan inyaregh ki nana er iyua sha mi kpaa ga. . . . Hanma or u nan soo u eren iyua i panden inyaregh ki i vihin sha tom u tesen ior Bibilo la cii yô, nana fatyô u eren nahan, kpa aluer nan er iyua la shin nan er ga kpa, a fatyô u nan nan takerada u nan soo la.” Gbenda u yange i due a mi u nan ior ityakerada yase ne tese wang er tom wase u lu u kwaghaôndo shi ior ve ne ayol a ve u eren u yô, shi tese er se lu “mba zenden kpenga a kwaghôron u Aôndo” ga yô. (2 Kor. 2:17) Shighe kar yô, i hii u dondon gbenda u he u ior eren iyua sha asema a ve ne ken ubranci mbagenev sha tar cii.

16 Ior mba ne uiyua sha asema a ve nena? I ver mbaakwati mba eren iyua shimi ken Ayou a Tartor a Mbashida mba Yehova sha inja sha inja. Hanma or u nan soo yô, nana fatyô u eren iyua shimi gayô tindin a iyua i nan jighilii hen ma mzough u sha tindi u Mbashiada mba Yehova ve eren tom a mi yô. Hanma inyom yô, ngeren ugen ken Iyoukura ka a tese er or nana fatyô u eren iyua sha ishima i nan yô.

Mba Vihin Inyaregh Kin Nena?

17-19. Pase er ka se er tom a inyaregh ki i er iyua la sha u (a) suen tom wase u í eren tar sha won cii la yô, (b) suen tom u maan Ayou a Tartor tar sha won cii yô, man (c) kuren mbamgbe mba tiônnongo yô.

17 Tom wase u í eren tar sha won cii la. Mba vihin inyaregh kin sha tom u pasen kwagh u i eren sha tar cii la. Akaa a i eren a mi yô, ka u gberen ityakerada i í samber a mi sha tar cii la, man u maan iyaav mbi Betel shi nengen sha mbi, kua u nengen sha imakeranta kposo kposo i nongo u Yehova  u eren la. Heela tseegh ga, ka i er tom a inyaregh kin sha u nengen sha mbamishen man mbatamen mba ningir sha, kua ikpur mba pania. Shi mba eren tom a uiyua mban sha u wasen mbacivir Yehova a vese imôngo, shighe u aahe a er ve yô. *

18 Tom u maan Ayou a Tartor tar sha won cii. I ver inyaregh kin sha u wasen atôônanongo a a soo u maan Iyou i Tartor i he shin hiden sôron i la. Ka a eren iyua yô, i seer zuan a inyaregh ki wasen atôônanongo agen kpaa. *

19 Inyaregh ki kuren mbamgbe mba tiônnongo. Ka inyaregh ki atôônanongo a sôron Ayou a Tartor a mi shi a nengen sha a kpaa je ne. Ashighe agen mbatamen ka ve nenge ér doo u vea pande inyaregh kin vea tindi branci u ken tar ve la a mi sha u suen tom u i eren tar sha won cii la. Ka vea soo u eren nahan yô, ve pine tiônnongo ér a er iceghzwa. Tiônnongo una lumun a iceghzwa ne yô, maa ve tindi a inyaregh ki shon. Hanma uwer yô, anmgbian u a nengen sha inyar ken tiônnongo la ka a nger ripoti i inyar, i ôr tiônnongo a ungwa.

20. U civir Yehova sha “inyaregh” you nena?

20 Ka sea nenge er tom u pasen kwagh u Tartor man u geman ior hingir mbahenen, u i lu eren sha tar cii la, u lu kwagh u kiriki ga nahan, ishima i mgbegha se u “civir Ter sha inyaregh [yasegh].” (Anz. 3:9, 10) Inyaregh yasegh ki i er heen ne wa akaa a ase a iyolough man mfe wase kua aeren a Aôndo a se lu a mi la. Se soo u eren tom a akaa ne kpoghuloo sha u suen tom u Tartor. Nahan kpa, doo u se umbur ser, inyaregh yasegh kira wa akaa ase a injaa kpa ker. Yô, se nôngo nen sha afatyô wase cii se naan nen kwagh u se fetyô la sha hanma shighe u se fetyô u eren nahan cii. Uiyua mba se eren sha asema ase la mba ve Yehova a icivir shi ve tese er se lu suen Tartor u Mesiya la yô.

^ par. 10 Iyoukura i Julai 15, 1915, peeji 218-219.

^ par. 8 Iyoukura i Agusutu 1, 1899, peeji 201.

^ par. 10 Orfantakerada ugen kaa ér ishember i ken zwa Grika i í gem ér ‘wa ken ishima’ la, “tese kwagh u or nan vande soon u eren yô.” A za hemen ér: “Shin er or ka nana na kwagh ve i saan nan iyol nahan kpa, doo u or nana vande wan agoyol sha kwagh u nan soo u nan la, shi nana gba nan kwagh gaegh tsô ga.”—1 Kor. 16:2.

^ par. 17 Wea soo u seer zuan a iwanger sha kwagh u tom u wasen mba aahe a er ve la yô, nenge Ityough ki sha 20 la.

^ par. 18 Wea soo u seer zuan a iwanger sha kwagh u tom u maan Ayou a Tartor la yô, nenge Ityough ki sha 19 la.