Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Tartor u Aôndo Ngu Hemen!

 ITYOUGH 5

Tor la Ta Iwanger sha Kwagh u Tartor La

Tor la Ta Iwanger sha Kwagh u Tartor La

KWAGH U I TIM SHA MI KEN ITYOUGH KIN YÔ

Ior mba Aôndo va hingir u kaven akaa a injaa a mimi sha kwagh u Tartor la; mba vea tema tor man mba a lu hemen ve la, man er i gbe hange hange u se tile sha mimi la

1, 2. Ka sha nyi gbenda nahan Yesu a lu or u tesen ior ajiir u a hembe kwaghfan ciili?

TÔÔ wer or u a er tom u zenden a ior tesen ve ajiir ica i gbe yô, tôô u ngu zenden a we tesen we gar u kpilighyol ugen, u doonashe tsung. U ngu a vande fan gar ne ga, ior mba ne lu imôngo la kpa sha zwa la, nahan gba u ú dondo hanma kwagh u or tesen ior ajiir la á ôr cii. Ashighe agen ka i girim we iyol kua mba u lu a ve la u fan akaa agen hen gar ne a ne lu a vande nengen a mi ga la. Nahan kpa ka nea pine or u a lu tesen ne ajiir la yô, a bugh zwa ga zan zan shighe u i hembe doon u una bugh zwa la, man ashighe kpishi i lu shighe u ne za nyer ape kwagh shon a lu la. Shighe kar yô, gba doon we seer a seer er or shon a lu a kwaghfan kpishi nahan, gadia ngu a ôr u kwagh u i gbe u ú fa la sha shighe u i doo u ú fa un la vough.

2 Mbakristu mba mimi kpa kwagh ve ngu er ior mba i lu zenden a ve tesen ve ajiir la nahan. Maa se iyol u henen kwagh u gar u hemban doon cii, ka “gar u a lu a imagh” jim, u a lu Tartor u Aôndo la. (Heb. 11:10) Shighe u Yesu lu shin tar la, lu hemen mbadondon un iyol na, lu tesen ve akaa a Tartor a á ze shimi yô. Nahan kpa, yange na mlumun sha hanma mpin u ve pine un shi pase ve hanma kwagh sha kwagh u Tartor la bee hen shighe mômôn? Ei. Yange kaa ér: “Akaa shim kpishi a ma M er ne yô, kpa ne kôr a cio hegen ga.” (Yoh. 16:12) Er Yesu a lu or u tesen ior ajiir u a hembe kwaghfan cii yô, mayange keren u pasen mbahenen nav akaa a lu a kuma u vea fa ga la ga.

3, 4. (a) Yesu yange za hemen u tesen mbajighjigh kwagh u Tartor u Aôndo nena? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ityough kini?

3 Yesu yange ôr mkaanem ma i nger ken Yohane 16:12 mara hen tugh mbu kpernan i wua un la. Kpa una kpe nahan, una za hemen u tesen mbajighjigh kwagh u Tartor u Aôndo nena? A kaa a mbaapostoli nav ér: “Jijingi u mimi la, . . . Una hemen ne Una za a ven ken mimi cii.” * (Yoh. 16:13) Se fatyô u kaan ser icighan jijingi ka ortesen ajiir u a we ishima yô. Yesu ngu eren tom a icighan jijingi u tesen mbadondon nav nyityôkwagh u i gbe u vea fa sha kwagh u Tartor u Aôndo cii, sha shighe u i gbe u vea fa la vough.

4 De se nenge er icighan jijingi u Yehova a lu hemen Mbakristu mba mimi, tan ve iwanger sha kwagh u Tartor yô. Hiihii yô, se  time se fa er yange se va hingir u fan shighe u Tartor u Aôndo hii u hemen yô. Se been yô, se tôv se fa kwagh u mba vea tema tor ken Tartor shon la kua ishimaverenkeghen ve la, kua kwagh u mba Tartor la ua hemen ve la man ishimaverenkeghen ve. Maa se mase nengen er mbadondon mba Kristu ve zough a mkav wang sha kwagh u i gbe u vea er sha u suen Tartor shon sha mimi la.

U Fan Inyom i Kwagh u Vesen Er Yô

5, 6. (a) Ka mbamnenge mba shami ga mba nyi Mbahenen Bibilo yange ve lu a mi sha kwagh u shighe u i ver Tartor la man shighe u sunda? (b) Hii nan ve i doo u mbamnenge mba shami ga mbara vea na se hen ser Yesu yange lu hemen mbadondon nav ga ze?

5 Er se hen ken Ityough 2 ki takerada ne nahan, Mbahenen Bibilo yange ve pase anyom imôngo ken ijime ér inyom i 1914 ia lu inyom i vesen i mkur u akaaôron a profeti a ken Bibilo. Nahan kpa, yange ve na jighjigh hen shighe la ér m-ande u Kristu hii ken inyom i 1874 la, shi hii u hemen sha ken inyom i 1878 la, kpa a lu ken Oktoba 1914 una gema a ver Tartor la kpôô kpôô ye. Shi ve na jighjigh ér a er tom sunda la ken inyom 1874 zan zan inyom i 1914 la, ua za kure sha shighe u a yem a mba i shigh ve mkurem mbara sha la. Kpa mbamhen mba shami ga mbara nahan ve tese ér Yesu lu hemen mbajighjigh mban sha ikyev i icighan jijingi ga shinii?

6 Mayange ga cii! Hide shi hen ase sha ikyav i se tese ken ikyumhiange i hiihii la. Mbamnenge man mbampin mba ior mba i lu zenden a ve la ve lu pinen sha shighe ga la tese ér or u tesen ior ajiir la kuma u a na un jighjigh ga shinii? Ei! Nahan kape ior mba Aôndo kpa i lu je la. Shin er ashighe agen ka ve nôngo ér vea kav akaa vighe vighe a sha kwagh u awashima u Yehova cii ve, i va ar sha shighe u icighan jijingi una hemen ve, una wase ve u kaven akaa a mimi shon la nahan kpa, ikyav tese wang ér Yesu ngu hemen ve. Sha nahan yô, ka a̱ kôôm mbajighjigh yô, ve hide a iyol ve ijime ve sôr mbamnenge vev.—Yak. 4:6.

7. Aôndo yange ver ior nav doo doo, ve lu zuan a iwanger sha akaa a ken jijingi seer a seer nena?

7 Inyom i 1919 la i karen yô, Aôndo ver ior nav doo doo, ve lu zuan a iwanger sha akaa a ken jijingi seer a seer ken anyom a dondon la. (Ôr Pasalmi 97:11.) Ken inyom i 1925 la, i gber ngeren u injaa ugen ken Iyoukura, lu a itinekwagh ér, “Birth of the Nation” (Mmar u Ikyurior). Ngeren ne pase atôakyaa a kuman ken ato, a a tese ér yange i ver Tartor u Mesiya sha ken inyom i 1914, sha u kuren kwaghôron u profeti u ken Mpase ityough 12, u a er kwagh u kwase u Aôndo u sha, u lu toghor mar la yô. * Ngeren la shi tese ér ican i yange i tser ior mba Yehova kua mbamzeyol mba ve tagher a mi ken anyom a i lu nôngon ityav la, lu akav a tesen wang ér Yesu yange tema tor ica gba ga maa daa Satan shaala kera, nahan “ishima vihi un tsung gadia a fa er shighe na a kera vese ga yô.”—Mpa. 12:12.

8, 9. (a) Yange i hii u pasen kwagh u mluainja u Tartor u Aôndo la var var nena? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi?

8 Tartor la ngu a inja nena? Ken inyom i 1928 la, Iyoukura hii u pasen var var ér Tartor la ngu a inja hemba kwagh u myom u se zua mi asange asange sha nagh ku ipaan la. Sha mimi yô, ka sha ikyev i Tartor u Mesiya la, Yehova una tsegha iti na, shi una tese er i lu un tseegh un kom u hemen sha won cii, shi una kure akaa a un we ishima u eren sha ci uumace la ye.

 9 Ka unô vea hemen vea Kristu ken Tartor laa? Ka unô Tartor la ua hemen ve shin tara? Man ka tom u nyi i doo u mbadondon mba Kristu vea lu erene?

Sunda la Hemba Lun sha Ci u Kohol Mba I Shigh Ve Mkurem La

10. Ka nyi ior mba Aôndo yange ve tsenga fan tsuaa sha kwagh u mba 144,000 laa?

10 Cii man inyom i 1914 la yô, Mbakristu mba mimi vande kaven ér iorov 144,000, mba ve lu mbadondon Kristu mbajighjigh mbara, vea za hemen vea na sha. * Mbahenen Bibilo mban va kav er ingyegh kin lu ki sha injakwagh ga yô, man er i hii u kohol iorov mba 144,000 mban sha shighe u mbaapostoli la yô.

11. Mba vea za lu kwasehe u Kristu la yange ve seer fan kwagh u tom u vea lu eren shighe u ve lu shin tar her la nena?

11 Nahan kpa, ka nyi yange gba u mbara mba vea za lu kwasehe u Kristu la, vea lu eren shighe u ve lu shin tar her laa? Ve kav ér ngise Yesu ôr kwagh u tom u pasen kwagh la var var shi tôô u kar sha shighe u sunda. (Mat. 9:37; Yoh. 4:35) Er se vande nengen ken Ityough 2 nahan, ngise la ve henen ér shighe u sunda la una tôô anyom 40, ua gema a za kure sha shighe u a kohol mba i shigh ve mkurem mbara a yem a ve sha la. Nahan kpa, er anyom 40 kar kpa i za hemen a tom ne her yô, gba u a seer zuan a mkav sha kwagh la wang. Hegen ne, se fa ser shighe u sunda la yange hii ken inyom i 1914 la. Lu shighe u paven ivor i dedoo a ivor i bo, ka u paven Mbakristu mbajighjigh mba i shigh ve mkurem mbara veren kposo a Mbakristu Mbaaiev je la. Lu shighe ne i ver ishima u kohol asande a mbayemen sha a a mase shin la ye!

Shighe u sunda yange hii ken inyom i 1914 la (Nenge ikyumhiange i sha 11 la)

12, 13. Injakwagh i Yesu yange ôr sha kwagh u anuunaukase pue man sha kwagh u utalenti la i kure ken ayange a masejime ne nena?

12 Hii ken inyom i 1919 la je, Kristu za hemen u hemen wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh sha er una hemba veren ishima sha tom u pasen kwagh la yô. Yesu yange wa ve tom ne sha ikyev sha ayange a mbaapostoli la. (Mat. 28:19, 20) Shi yange tese mbadondon un mba i shigh ve mkurem mbara aeren a i doo u vea lu a mi ve, vea er tom u pasen kwagh la yô. A tese ve nena? A tese ken injakwagh i a ôr sha kwagh u anuunaukase pue la ér gba hange hange u mba i shigh ve mkurem mbara vea lu kuran shi vea lu per ken jijingi, ka nahan ve vea kure awashima ve u za ember zege iniongo i ivesegh sha, zum u Kristu una lu imôngo  vea “kwasehe” na, u i lu mba 144,000 mbara ye. (Mpa. 21:2) Shi Yesu tese ken injakwagh na i sha kwagh u utalenti la ér, mbadondon un mba i shigh ve mkurem mbara vea er tom u pasen kwagh u i we ve sha ikyev la sha gbashima.—Mat. 25:1-30.

13 Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara za hemen u lun per shi eren tom sha gbashima ken anyom deri môm a a kar ne. Man a na ve injar sha ieren ve i kuran la je ka u bunden ga! Kpa, a er tom u sunda u vesen ne, sha u masen kohol asande a mba 144,000, mba i gbe u vea za hemen vea Kristu sha la tseeghlee?

Tartor La Kohol Mba Ua Hemen Ve Shin Tar La!

14, 15. Ka iniongo kposo kposo inyiin i nyi yange i ôr kwagh u i ken takerada u The Finished Mystery? la?

14 Sar nomso man kasev mbajighjigh tsung u fan kwagh u “zegeikpelaior” i i ér kwagh u i ken Mpase 7:9-14 la hegen anyom ngee. I̱ de kpiligh se iyol ga, cii man shighe va kuma u Kristu una pase kwagh u ior mba ve lu ikpelaior i ngeen kpishi ne yô, akaa kpishi a i vande ôron sha kwagh ne la wanger er akaa a mimi a se fe nyian, a wanger se wang shi a doo se tsung la ga.

15 Ken inyom i 1917 la, takerada u ken zwa Buter u i yilan ér The Finished Mystery la, kaa ér “mba nan mbayemen Sha myom igbenda ihiar; shi mba vea ya dyako i uma u tsôron shin tar la kpa nahan.” Kpa lu unô ve lu ken iniongo i inyiin, i ishimaverenkeghen ve lu kposo kposo nee? Nongo u hiihii yô, lu mba 144,000 mba vea za hemen vea Kristu la. Nongo u sha uhar la di lu zegeikpelaior. Ngise la se hen ser zegeikpelaior la ka mba ve senge ér ve mba Mbakristu, mba ve lu ken ucôôci mba Mbakristu Mbaaiev her la. I nenge ve ér mba a jighjigh u nan, kpa jighjigh ve la kuma u una wase ve u tilen sha mimi dông ga. Sha nahan yô, a ver ve sha aan a kiriki sha Tartor u sha. Hide shin tar di yô, se hen ser nongo u sha utar la, ka “mbajighjigh mba ngise,” er Aberaham man Mose kua mbagenev nahan, mba a ver ve sha aan a vesen, vea lu a tahav sha nongo u sha unyiin, u u lu uumace mba sha won cii la.

16. Ka iwanger i ken jijingi i nyi yange i ta ken inyom i 1923 man 1932 laa?

16 Icighan jijingi yange hemen mbadondon mba Kristu, wase ve ve zua a mkav u a doo se nyian tsung la nena? Yange lu kwa môm kpoo ga, iwanger ne lu tan kure kure. Hii ken inyom i 1923 la je, Iyoukura hii u ôron kwagh u ior mba ve lu a ishimaverenkeghen i yemen sha ga, mba vea lu shin tar, Kristu una lu hemen ve yô. Ken inyom i 1932 la, Iyoukura time sha kwagh u Yonadabi (shin Yehonadabi), u dondo Yehu, Tor u Iserael, u Aôndo shighe un mkurem la, sha u za tan num sha mcivir u aiegh la. (2 Utor 10:15-17) Ngeren u Iyoukura la kaa ér, kweior ugen ngu sha ayange ne u ú lu er Yonadabi nahan yô; shi ngeren shon kaa ér Yehova una va war ve “sha shighe u ityav mbi Armagedon la,” vea lu uma shin tar.

17. (a) Ken inyom i 1935 la lu iwanger i ken jijingi i nyi seer tana? (b) Mbakristu mba jighjigh yange ve er nana shighe u ve zua a mkav u he sha kwagh u zegeikpelaior laa? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Asema Yange Gba Ior Shimi Tsung” la.)

17 Ken inyom i 1935 la, iwanger seer tan. Sha mkohol u vesen u i kumba hen gar u Washington, D.C. la, i pase ér zegeikpelaior la ka mba ve lu shin tar, mba ve lu iyôngo i Yesu ôr kwagh u i ken injakwagh na i sha kwagh u iyôngo man ivo la. (Mat. 25:33-40)  Zegeikpelaior ne ia lu ken “iyôngo igen” i Yesu kaa ér: “I kpaa Me va a i keng” la. (Yoh. 10:16) Zum u Anmgbian J. F. Rutherford, u lu nan kwaghôron la kaan ér: “Mbara mba ve lu a ishimaverenkeghen i lun uma gbem sha won shin tar la cii, vea lumun yô, ve mough ve tile sha” yô, ikpelaior i hemban iyenge ken atô u mba ve va mkohol ne la mough tile sha! Maa a kaa ér: “Nenge! Zegeikpelaior ne!” Yange doo ior kpishi er ve va mase kaven ishimaverenkeghen i kwagh u mlu ve u ken hemen la yô.

18. Mbadondon Yesu yange ve gema ishima ve ver sha tom u pasen kwagh la nena, man lu nyi i due kere?

18 Hii shighe la je zan zan Kristu ngu hemen ior nav sha u geman ishima ve veren sha tom u kohol mbara mba i lu u vea va lu ken zegeikpelaior i ia war zegecan la. Sha hiihii la, lu inja er tom ne ua za ikyura ga nahan. Je yô, shighe ugen la Anmgbian Rutherford kaa ér: “Ka inja er ‘zegeikpelaior’ ne ia ngee kpishi yum ga nahan.” Nahan kpa, hegen se nenge er Yehova a ver sunda ne hii shighe u yange i hii u la je yô! Er Yesu kua icighan jijingi ve lu hemen mba i shigh ve mkurem mbara man akar a ve a á lu “iyôngo igen” la yô, iniongo i ihiar ne cii hingir “ikyum i môm” man “orkuran môm,” vough er Yesu yange tsengaôron nahan.

Anmgbian Rutherford yange fatyô u fan er iyenge i zegeikpelaior la ia va ngee kpishi ga (Hii ken imese yem ken iyan: Nathan H. Knorr, Joseph F. Rutherford, man Hayden C. Covington)

19. Se fatyô u lun uwegh ken tom u kohol zegeikpelaior la nena?

19 Ikpela i mbajighjigh vea lu uma gbem ken paradiso shin tar, sha hemen u Yesu man mba 144,000 mbara. Ka kwagh u doon tsung u henen sha gbenda u Kristu a hemen ior mba Aôndo, shi a wasen ve u zuan a mkav u wang sha kwagh u ishimaverenkeghen i i pase ken Ruamabera sha kwagh u mlu u ken hemen la ga he? Se mba a ian i civirigh i ôron mba se zough a ve ken kwaghpasen la kwagh u ishimaverenkeghen la! Yô, se er nen tom ne sha gbashima er se fetyô la sha er zegeikpelaior ne ia za hemen u seer a seer iyenge, nahan a a seer wuese iti i Yehova yô!—Ôr Luka 10:2.

Iyenge i zegeikpelaior la ngi seer a seer

Kwagh u I Gbe u Se Er sha u Suen Tartor la sha Mimi Yô

20. Nongo u Satan la wa nyi man nyi kere, man er nan ve i gbe hange hange u Mbakristu vea tile sha mimi?

20 Er ior mba Aôndo za hemen u henen kwagh u Tartor la yô, lu u vea kav inja i kwagh u a lu u tilen sha mimi, tan ikyaa a gomoti u sha la kpa tsembelee. Sha kwagh ne kpa, Iyoukura ôr kwagh sha mi ken inyom i 1922 la ér, iniongo ngi ihiar i í lu eren tom yô; nongo u Yehova man nongo u Satan. Nongo u Satan la ka mbakpengav man ukwaghaôndo kua iniongo i patii. Gba u mba ve te ikyaa a Tartor u Aôndo u Kristu a lu hemen la, vea nyôr iyol ken ma vegher u nongo u Satan sha gbenda u vea vihi mlu ve a Aôndo ga. (2 Kor. 6:17) Inja i kwagh la ér nyi?

21. (a) Wanakiriki u jighjigh ta ior mba Aôndo icin sha kwagh u ikpenga i vesen nena? (b) Ken inyom i 1963 la, lu nyi Iyoukura pase sha kwagh u ‘Zegebabilono’?

21 Kwaghyan u ken jijingi u wanakiriki u jighjigh a ne la za hemen u ponon anyighe u i eren ken ikpenga i vesen la, shi a ta ior mba Aôndo icin ér mayange ve de nyer iyol ken uyôughyôughmbaakaav mba ior ve keren la ga. (Mat. 6:24) Shi kape ityakerada yase kpa i ze hemen u tan iwanger sha kwagh u kwaghaôndo, u un kpa a lu vegher u nongo u Satan la je la. Ken inyom i 1963 la, Iyoukura tese wang ér “Zegebabilon” tile sha ityough ki Mbakristu Mbaaiev tseegh ga, kpa a tile sha ityough ki iniongo i ukwaghaôndo mbaaiev mba sha tar cii. Er se va seer nengen ken  Ityough ki sha 10 ki takerada ne nahan, i wase ior mba Aôndo mba ken hanma tar man hanma ikyurior cii, ve ‘due ken a na kera,’ ve wanger ayol a ve sha aeren a kwaghaôndo u aiegh cii.—Mpa. 18:2, 4.

22. Shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar cii Mbi Hiihii la, mbacivir Aôndo kpishi kav kwagh u i we ken Mbaromanu 13:1 la nena?

22 Nahan kpa, hide di sha kwagh u patii u un kpa a lu vegher u nongo u Satan la di ye? Doo u Mbakristu mba mimi vea nôngo ityav shin vea nyôr iyol ken ayôôso a ityar i eren laa? Shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii mbi Hiihii la, Mbahenen Bibilo kav ér doo u mbadondon Kristu vea wua uumace mbagenev ga. (Mat. 26:52) Nahan cii kpa, mbagenev kpishi nenge ér kwagh u i we se ken Mbaromanu 13:1 ér, hanma or a ungwan imo i “tahav mbu nan lu mbu sha ikyev” la tese ér gba u vea nyôr shoja, vea hua kaki u shojaa shi vea kôr gbuuka kpaa; nahan kpa, zum u i kaa ér ve ta orihyom ve wua yô, vea gema vea ker sha ahumbe.

23, 24. Shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar la, se kav kwagh u i nger ken Mbaromanu 13:1 la nena, man lu mkav u hemban lun vough u nyi icighan jijingi hemen mbadondon mba Kristu u kavena?

23 Sha shighe u Ityav mbi Tar Cii mbi sha Uhar mbira pev ken inyom i 1939 la, i gber ngeren ugen ken Iyoukura u yange time vighe vighe sha kwagh u lun paleghaa a tar la yô. Ngeren la tese wang ér gba u Mbakristu vea lu uwegh ken ityav man ayôôso a ityar i ken tar u Satan ne i eren la ga. Kwaghwan la lu sha shighe vough! Sha nahan yô, mbadondon Kristu kera lu a ibo i awambe i ityar kpishi haa inya ken ityav mbira la ga. Nahan kpa, hii ken inyom i 1929 la, i kaa ken ityakerada yase ér tahav mbu or nan lu mbu sha ikyev, mbu i ter kwagh u mbu ken Mbaromanu 13:1 la, ka mbatarev shin ugomoti ga, kpa ka Yehova man Yesu. Ingin kpa yange gba u se seer zuan a mkav u vough sha mi.

 24 Icighan jijingi yange hemen mbadondon mba Kristu u kaven kwagh ne vough ken inyom i 1962 la. Yange i gber ngeren mba ve ta iwanger sha mkaanem ma ken Mbaromanu 13:1-7 mara wang ken Iyoukura i Novemba 15 man i Disemba 1 ken inyom la. Ken masejime yô, ior mba Aôndo kav kwagh u a lu u ungwan imo i mbahemenev shin uwegh, er Yesu pase ken mkaanem nam ma ma ze gwa kpishi la nahan, ér: “Na nen Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo kpaa na nen Un akaa a a lu a Aôndo yô.” (Luka 20:25) Hegen ne Mbakristu mba mimi fa wang ér tahav mbu se lu mbu sha ikyev la, ka ugomoti mba tar ne shi gba kpee u Mbakristu vea ungwan imo ve. Nahan kpa, ikighir ngi. Zum u ugomoti shin mbautahav ve kaa ér se hemba Yehova Aôndo ato yô, ka se ôr mkaanem ma ngise mbaapostoli kpa ôr man, ser: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.” (Aer. 5:29) Ken Ityough 13 man 14 ki takerada ne, se seer henen er ior mba Aôndo ve tese ér ve tile paleghaa a tar yô.

Se mba a ian i civirigh i pasen mbagenev kwagh u ishimaverenkeghen i uma u tsôron la!

25. Hii nan u lu a iwuese sha akaa a icighan jijingi a hemen nongo ne u kaven sha kwagh u Tartor laa?

25 Hen ase sha akaa a i tese mbadondon mba Kristu sha kwagh u Tartor ken anyom deri môm a a kar ne. Se hen se fa shighe u yange i ver Tartor u Aôndo sha la, kua er u lu kwagh u hange hange la kpaa. Se kav kwagh u ishimaverenkeghen i mbajighjigh mba ve lu yemen sha man mba ve lu lun shin tar la wang. Shi se fa er se tile sha mimi, se ta ikyaa a Tartor u Aôndo, man er se ungwa imo i mbautahav mba ken tar ne se za kighir yô. Pine iyol you wer, ‘Luun er Yesu Kristu una wase wanakiriki na u jighjigh u a lu shin tar la u kaven akaa a mimi a injaa ne, sha er una gema a tese se ga nahan, ma m fe akaa a mimi ne kpa?’ Doo se kpishi er Kristu man icighan jijingi ve lu hemen se nahan!

^ par. 3 Takerada ugen kaa ér inja i ishember i ken zwa Grika i i nger hen ivur ne ér “hemen” la ka “u tesen gbenda.”

^ par. 7 Cii man shighe ne yô, yange i hen ér mpase u sha mnenge la lu tesen ityav mbi Tartor u Roma ua nôngo a Kwaghaôndo u Fada yô.

^ par. 10 Ken uwer u Jun, inyom i 1880 la, i due a mhen ken Iyoukura ér mba 144,000 mbara a lu Mbayuda mba sha iyol mba a gema ve vea hingir Mbakristu ken inyom i 1914 la yô. Nahan kpa, er inyom i 1880 la lu yemen u za been la, i due a mkav ugen u a nôngo u lun kwagh môm a kwagh u hii shighe la je se ne jighjigh mi zan zan nyian yô.