Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 15

Se Nôngo Ser Se Zua a Ian i Civir Aôndo Gbar Gbar

Se Nôngo Ser Se Zua a Ian i Civir Aôndo Gbar Gbar

KWAGH U I TIM SHA MI KEN ITYOUGH KIN YÔ

Er Kristu a wase mbadondon un ve zough a ian sha tindi i civir Aôndo shi kuran atindi a na la

1, 2. (a) Ka ikyav i nyi u lu a mi i tesen ér u ngu marnya u Tartor u Aôndo? (b) Er nan ve ashighe agen ka i gba u Mbashiada mba Yehova vea nôngo kwagh sha ci u ian i ve lu a mi i eren kwaghaôndo ve laa?

U NGU marnya u Tartor u Aôndo? Er u lu Orshiada u Yehova yô, u ngu marnya u ú je ka u henen a hen ga! Man ka ikyav i nyi u lu a mi i tesen ér u ngu marnya u Tartor laa? Ka takerada u nan or ian i duen shin nyôron ken ma tar, shin ma takerada u gomoti ugen u lu ikyav la ga. Kpa ka gbenda u ú lu civir Yehova Aôndo la ua lu ikyav i tesen ér u ngu marnya u Tartor la ye. Mcivir u mimi hemba di u nan jighjigh tseegh tsô la. Mcivir u mimi wa u kuran atindi a Tartor u Aôndo kpa ker. Mcivir wase wa hanma kwagh u se eren ken uma wase cii ker, kua gbenda u se nengen sha icombor yase shi se nengen twersôron la cii.

2 Nahan kpa, ashighe agen tar u se lu ker ne ka u wa ikyo sha ian yase i lun marnya u Tartor, i i gbe se kwagh yum la ga, kua atindi a Tartor shon la kpaa. Ugomoti mbagenev nôngo ér vea yange se u civir Aôndo gbar gbar shin vea cir a cir kwaghaôndo wase kuaa. Ashighe agen ka i gba u Mbakristu vea nôngo kwagh kpoghuloo ve vea zua a ian i dondon atindi a Tor Mesiya ye. Kpa kwagh ne kpilighyolo? Ei. Sha ayange a i ngeren Bibilo la kpa, ashighe kpishi i gba u ior mba Yehova vea nôngo kwagh kpoghuloo ve, vea zua a ian i civir un ye.

3. Ka ityav mbi nyi yange gba u ior mba Aôndo vea nôngo sha ayange a Torkwase Eseter laa?

3 U tesen ikyav yô, sha a ayange a Torkwase Eseter la, yange gba u ior mba Aôndo vea nôngo ityav ve, vea lu uma ye. Er nan ve gba u a lu nahana? Bo-or Haman, u lu Muetor u Tartor u Mbapershia la, kaa a Ahasueru, u lu Tor u Tartor shon la ér, i̱ wua Mbayuda mba ve lu ken tartor na cii, sha ci u “atindi a ve nga kposo a hanma ikyurior” igen cii yum. (Eseter 3:8, 9, 13) Yehova kende ior nava? Mayange ga, yange lu a Eseter man Mordekai shighe u ve za zamber a tor u Mbapershia ér a kura ior mba Aôndo la.—Eseter 9:20-22.

4. Ka nyi se lu timen sha mi ken ityough kini?

4 Sha ayange ase ne di ye? Er se nenge ken ityough 14 nahan, ashighe agen ugomoti mba tar ne ka ve hendan a Mbashiada mba Yehova. Ken ityough kin di, se lu timen sha igbenda igen i ugomoti mban ve nôngo ér vea yange gbenda u se civir Aôndo la yô. Se lu timen sha akaa atar: (1) ian i se lu a mi i lun a nongo shi civir Aôndo er se soo la, (2) ian i se lu a mi i tsuan twersôron u ú zough sha akaawan a Bibilo la, man (3) ian i mbamaren ve  lu a mi i yesen ônov vev sha atindi a Yehova la. Ken akaa ne cii, se lu nengen er mba ve lu marnya u Tartor u Mesiya la, ve nenge kwagh kpoghuloo sha u vea kura ian i ve lu a mi i lun marnya u Tartor la, man er Yehova a lu wasen ve yô.

Se Nôngo Ser Tindi A Na Se Ian i Civir Aôndo shi Eren Akaa a Se Soo Yô

5. Tindi ka una na Mbakristu mba mimi ian i eren kwaghaôndo ve nahan, kwagh la a wase ve nena?

5 Saa se tôô ian hen ugomoti mba uumace cii ve, se civir Yehova yee? Ei, kpa tindi ka una na se ian yô, i hemba lun se zange u eren akaa a civir Aôndo. U tesen ikyav yô, ka i lu se zange u kumban ken Ayou a Tartor man Ayou a Mkohol a ase gbar gbar, shi gberen ityakerada i pasen Bibilo, shi moughon a i ken ityar igen yemen a mi ken igen, shi pasen mbawanndor a vese loho u dedoo gbar gbar. Ken ityar kpishi tindi na Mbashiada mba Yehova ian i eren kwaghaôndo ve, er ukwaghaôndo mbagenev kpa tindi a ne ve ian nahan. Nahan kpa, gomoti ka una venda u nan se ian i eren kwaghaôndo wase, shin eren akaa se soo la nahan, se er nena?

6. Ka mtaver u nyi Mbashiada mba ken tar u Australia yange ve tagher a mi ken mhii u kwavanyom u 1940 laa?

6 Tar u Australia. Ken mhii u kwavanyom u 1940 la, pesiden u tar u Australia nenge ér akaa a se ne jighjigh a mi la ka kwagh u van a “mgbejime kpishi” sha kwagh u itya. Maa i cir tom wase. Nahan Mbashiada kera faantyô u kumban imôngo shin pasen kwagh ken igbar ga, shi i wuhe iyagh ki Betel, shi gomoti ngohol Ayou a Tartor. Ityakerada yase i pasen Bibilo tsô kpa i kera soo ér or a lu a mi ga. Nahan Mbashiada mba ken tar u Australia za hemen u eren akaa ne ken myer anyom imôngo. Kpa ken masejime yô, kwagh va gema. Sha iyange i Jun 14, 1943 la, Atejir u Tamen u Tar u Australia na zwa ér i hide i na se ian i eren tom wase.

7, 8. Pase er anmgbianev asev mba ken tar u Russia ve nôngo kwagh kpoghuloo ken anyom a karen ne sha er vea zua a ian i eren mcivir ve yô.

7 Tar u Russia. Gomoti u a nengen ér ior cii mba kwaghmôm la yange cir tom u Mbashiada mba Yehova anyom ngee, kpa ken masejime yô, i va na ve ian i eren kwaghaôndo ve sha tindi ken inyom i 1991 la. Tar u Soviet Union la yange ngu paven ker wue wue yô, gomoti u tar u Russia na se ian i eren kwaghaôndo wase ken inyom i 1992 la. Nahan kpa, ica gbe ga yô, ishima vihi mbaihyomov asev mbagenev, hemban je yô, mba ken kwaghaôndo tar u Russia, u i yer ér Orthodox la, sha ci u iyenge yase lu seer a seer. Ken atô u inyom i 1995 man 1998 la, mbaihyomov mban za wa Mbashiada ijir ér ve er akaabo ataan. Kpa hanma kwa u jôôji la a nenge sha ikyaa ne yô, a nenge a kwaghbo u Mbashiada ve er ga. Kpa mbaihyomov mban de ga, ve za wa ijir igen ken inyom i 1998 la. Sha hiihii la, Mbashiada hemba ijir shon, kpa mbaihyomov mbara venda ijir la, nahan ken uwer u Mei 2001 la, ijir la hemba Mbashiada. Ken uwer u Oktoba 2001 la, i hide i hii u ôron ijir ne, zan zan ken inyom i 2004 la yô, i wua iti i sha tindi i Mbashiada ve eren tom a mi hen gar u Moscow la, shi i cir tom ve kpaa.

8 Kwagh ne eren nahan yô, i hii u tôvon Mbashiada a ican. (Ôr 2 Timoteu 3:12.) I tan num sha Mbashiada shi nzughul a  ve. Í kura ve ityakerada kera; shi i lumun ér ve̱ haya ayou shin ve̱ maa ayou a civir Aôndo her kpaa ga. Hen ase er yange a lu anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ken ishima zum u ve tagher a ahendan ne yô! Mbashiada mban yange ve wa apii ken Atejir u Yuropa u̱ Nan Or Ian i Eren Kwagh sha Ishima i Nan (ECHR) la, ken inyom i 2001, shi ve za seer pasen Atejir shon akaa agen ken inyom i 2004 la. Ken inyom i 2010 la, Atejir u ECHR ne kure ijir la. Atejir u Tamen la kav wang ér ka er gomoti u Russia yange soo kwagh u kwaghaôndo u Mbashiada ga ve, ve cir tom ve ye, nahan ve nenge a ityôkyaa i lumun a ijir i ukoti mba kiriki mbara vande kuren la ga, sha ci u ikyav i môm lu i tesen ér Mbashiada er ma kwaghbo ga. Atejir la shi kaa ér tom u Mbashiada mba Yehova u i cir la, ka u ngohol ian i tindi a ne ve, i eren kwagh sha ishima ve la. Atejir la kure ijir la ér, Mbashiada mba a ian i eren kwaghaôndo ve gbar gbar. Er mbahemenev kua mbautahav mba ken tar u Russia dondo kwagh u Atejir ne ôr la ga nahan kpa, ior mba Aôndo mba ken tar la zua a ishimataver kpishi ken ajir a ve hemba la.

Titos Manoussakis (Nenge ikyumihiange i sha 9 la)

9-11. Ior mba Yehova mba ken tar u Grika yange ve kohol ve nôngo kwagh kpoghuloo sha er vea zua a ian i civir Aôndo gbar gbar nena, man ka nyi i dugh ken iniôngon ve laa?

9 Tar u Grika. Ken inyom i 1983 la, anmgbian Titos Manoussakis haya ruumyou ugen ken gar u Heraklion, ken icile i Krete, sha er annongo u Mbashiada mba Yehova ugen una kumban her a eren mcivir yô. (Heb. 10:24, 25) Nahan kpa, ica gbe ga yô, pristi u côôci i Orthodox ugen yila ijir hen mbahemenev mba gomoti, kaa ér un lumun ér Mbashiada ve̱ civir Aôndo ken ruumyou la ga. Sha ci u nyi? Sha ci u akaa a Mbashiada ve ne a jighjigh la kaha a kwagh u ve ne jighjigh a mi ken côôci i Orthodox la yum! Mbautahav maa hii u ôron ijir sha kwagh ne ér Titos Manoussakis man Mbashiada mbagenev utar hen ijiir la ka mbaaferev. Maa i ya ve zwajirigh shi gba u vea za purusu iwer ihiar. Er Mbashiada ve lu marnya u Tartor u Aôndo yô, ve nenge ér gbenda u koti a kur ve ijir la ka shami ga, sha ci u ve mba a ian i eren kwaghaôndo ve. Sha nahan yô, ve hide ve zende ajir sha ikyaa ne ken ukoti mba ken tar la zan zan, ken masejime yô, ve za wa ijir ne ken Atejir u ECHR la.

10 Mba va ker ken inyom i 1996 la yô, Atejir u ECHR la, kure ijir la je mbahendan a mcivir u mimi va ahenge. Atejir ne kaa ér “Tindi u tar u Grika tese ér Mbashiada mba Yehova kpa ka ‘kwaghaôndo u i fe un yô,’” shi ijir i ukoti mbakiriki mbara ve kur la kpa tese ér ‘ve wa ian i Mbashiada’ ve lu a mi i eren kwaghaôndo ve la ikyo ga.” Atejir ne shi kaa ér “atesen a kwaghaôndo shin gbenda u i civir Aôndo la, ua lu shami shin a lu a lu shami ga kpa,” ka gomoti u tar u Grika una tese er a civir Aôndo ga. Yange i venda ajir a ukoti kure Mbashiada shami ga la, i na ve ian i eren kwaghaôndo ve!

11 Kpa ijir la yange i kure hanma zayol ken tar u Grikaa? Ei. Ken inyom i 2012 la, i kure ijir igen sha imba zayol ne ken geri u Kassandreia, ken tar u Grika, zum u i ôr ijir shon nôngo u  kuman anyom 12 yô. Ijir ne di lu bishôp u côôci i Orthodox yange mough ahendan ye. Atejir u Tamen u tar u Grika la yange kure ijir ne na ior mba Aôndo ishô. Atejir ne kure ijir la, ter mkaanem ma tindi u tar u Grika ma ma ne ior ian i eren kwaghaôndo ve la, shi hule kwagh u ve lu zeren kaan ér i fa kwaghaôndo u Mbashiada mba Yehova ga la. Atejir la kaa ér: “Atesen a ‘Mbashiada mba Yehova’ nga myer ga, sha nahan yô, ka kwaghaôndo u i fe un yô.” Kwagh ne yange doo tiônnongo u kiriki, u ken Kassandreia la je gande, gadia lu u hen shighe ne, anmgbianev vea fatyô u kumban imôngo civir Aôndo ken Iyou i Tartor.

12, 13. Mbaahendanev mba ken tar u France nôngo ér vea ‘er ifer a gem a suur sha tindi’ nena, man ka nyi i dugh kere?

12 Tar u France. Mbaiyomov mba ior mba Aôndo mbagenev tile sha ayom a ‘eren ifer geman suur sha tindi’ la. (Ôr Pasalmi 94:20.) U tesen ikyav yô, ken inyom i 1995 la, mbangoholkpandegh mba ken tar u France, hii u gban ceke sha uiyua mba i tindin a mi shin afishi a branci a ken tar u France, ken iti i Association Les Témoins de Jéhovah (ATJ), i Mbashiada ve eren tom a mi sha tindi ken tar u France la. Minista u nengen sha bôjeeti u gomoti u tar la, pase ityôkyaa i ve lu gban ceke la yô, ér: “Alaghga ceke ne ia na yô, tindi una yange tom u Mbashiada, shin a zua ve a akaabo a ôron ve ijir sha mi . . . , nahan kwagh la una tenger a tom ve la, gayô, a cir tom ve ken tar u France kuaa je.” Shin er yange i gba ceke ne i zua a kwagh u shin ga nahan kpa, mbangoholkpandegh wa mzough u ATJ ne kpandegh, ku una kimbi a kungu ican yô. Yange vea kercio a ayom a ve ne yô, anmgbianev asev ma wuhe branci wase u ken tar u France la, shi ma tee iyagh kira sha er vea kimbi kpandegh ku sha zegenyar kura yô. Kwagh ne lu mgbejime u kiriki ga, kpa ior mba Aôndo yina ishima ga. Mbashiada gba ijir sha kwagh u i er a ve sha mimi ga ne. Ken masejime yô, ve za wa ijir ken Atejir u ECHR, ken inyom i 2005 la.

13 Atejir ne kure ijir ne sha iyange i Jun 30, 2011 la. A kaa ér, er ior ve lu a ian i eren kwaghaôndo u ve soo yô, gba u gomoti una tese ior kwagh u vea na jighjigh a mi, shin gbenda u i hembe doon u vea er kwaghaôndo ve la ga, saa di kwaghaôndo shon ngu van a ayôôso di je. Atejir la shi kaa ér: “Kpandegh ku i we kura . . . kua fatyô u kungun mzough la, nahan kwagh ne una yange ve u zan hemen u eren mcivir ve sha igbenda i ve vanden eren la.” Atejir la kure ijir la gba zwa môm ér Mbashiada mba Yehova mba a ishô! Ken masejime yô, gomoti u tar u France hide a inyaregh ki i wa mzough u ATJ kpandegh la, a mtsera sha mi, shi Atejir la na zwa ér gomoti la a bugh iyagh ki branci ki i wuhe ér Mbashiada kimbi kpandegh ga la, nahan i bugh ki. Kwagh ne doo ior mba Yehova kpishi.

U fatyô u eren msen hanma shighe sha ci u anmgbianev ou mba nomso man mba kasev mba ve lu yan atsan hegen sha ci u ajir a i lu ôron ve sha mimi ga la

14. We kpa u fatyô u nôngon kwagh vea ior mba Yehova imôngo sha ci u zuan a ian i civir Aôndo nena?

14 Nyian ne ior mba Yehova mba nôngon kwagh kpoghuloo sha er vea lu a ian i civir Yehova sha gbenda u a tese la, vough er Eseter man Mordekai nahan. (Eseter 4:13-16) We u er nahan kpa? Een. U fatyô u eren msen hanma shighe sha ci u anmgbianev ou mba nomso man mba kasev mba ve lu yan atsan hegen  sha ci u ajir a i lu ôron ve sha mimi ga la. Mbamsen mbara vea fatyô u wasen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve lu tagher mbamtaver man mtev u sha ican la kpishi je. (Ôr Yakobu 5:16.) Yehova ka a er kwagh sha mbamsen mbara je he? Ajir a se hembe ken ukoti la tese ér ngu a er je ka u henen a hen ga!—Heb. 13:18, 19.

Ian i Se Lu a Mi i Tsuan Twersôron u Ú Zough sha Akaa a Se Ne Jighhjigh a Mi La

15. Ka akaa a nyi nahan ior mba Aôndo ka ve wa ikyo sha mi sha kwagh u awambe?

15 Er se vande nengen ken Ityough 11 nahan, i wa mba ve lu marnya u Tartor u Aôndo la kwagh ken Ruamabera wang ér ve palegh ieren i i dumbur ken tar nyian, i eren kwagh a awambe sha tindi ga la. (Gen. 9:5, 6; Lev. 17:11; ôr Aerenakaa 15:28, 29.) Shin er se lumun ser i ta se awambe ga nahan kpa, ka se soo ser i er se man ior asev twer u hemban doon cii, u ú hendan a atindi a Aôndo ga yô. Mbaatejir mba tamen mba ken ityar kpishi kav er ior ve lu a ian i lumun shin vendan ma twer er imoshima ve shin jighjigh u nan ve a tese la yô. Nahan kpa, ken ityar igen kpishi ior mba Aôndo tagher a atsan a nan ve ishimanyian sha kwagh ne. Nenge ase akav agen.

16, 17. Ka twer u nyi yange i er anmgbian u kwase ugen ken tar u Japan ve vihi un kpishi, man Yehova yange ungwa mbamsen nav nena?

16 Tar u Japan. Yange gba u a pav kwaseya ugen u lun anyom 63 ipaven i vesen ken tar u Japan, iti na ér Misae Takeda. Er lu marnya u Tartor u Aôndo yô, a pase ortwer na wang ér un soo ér i er un twer, kpa i de te un awambe ga. Nahan kpa, iwer ngi kar yô, a va kav er yange i ta un awambe shighe u i lu paven un la yô, nahan kunda un iyol kpishi. Anmgbian u kwase Takeda nengen ér i nzughul a na shi i tsugh un yô, a za wa iyouci la ijir, kua mbatwerev mba her cii, ken uwer u Jun, 1993. Anmgbian u kwase u lamen teghelee shi eren kwagh akuma akuma ne, lu a jighjigh u nan kpishi. Yange tile sha ken koti sha ishigh ki ikpelaior, ôr kwagh gbar gbar hemba ihwa jimin, shin er taver un iyol ga nahan kpaa. Kwa u mase zan ken koti la, uwer kar môm tseegh maa kpe. Ishimataver man jighjigh u nan na ne doo se kpa? Anmgbian u kwase Takeda yange kaa ér, yange un shi sônon Yehova, zamber a na ér a ver iniongon na la doo doo. Lu a vangertiôr ér Yehova una ungwa mbamsen nav mbara. Nahan Yehova yange ungwa ve je he?

17 Anmgbian u kwase Takeda yange kpe, anyom nga kar atar yô, Atejir u Tamen u tar u Japan kure ijir la na un ishô, kaa ér, yange pase mbatwerev wang ér i de te un awambe ga, kpa ve ta un. Nahan ve er shami ga. Sha iyange i Febewari 29, 2000 la, Atejir la kaa ér, “gba u a wa ikyo sha ian i hanma or nan lu a mi i tsuan kwagh u nan soo,” sha ambaakaa angara nahan la. Doo kpishi er anmgbian u kwase Takeda yange nôngo kwagh kpoghuloo sha er una lu a ian i tsuan twer u u zough sha imoshima na i Bibilo i tsaase i la nahan. Kwagh la na yô, hegen Mbashiada mba ken tar u Japan mba kera cie ér a za kighir ve a ta ve awambe, shighe i lu eren ve twer ga.

Pablo Albarracini (Nenge ikyumihiange i sha 18 zan zan 20 la)

18-20. (a) Koti ugen ken tar u Argentina yange lumun a kwagh ian i ior ve lu a mi i vendan awambe a tan, er ve tese shin takerada ve u tweregh la nena? (b) Se fatyô u tesen ser se mba suen hemen u Kristu sha mimi sha kwagh u awambe nena?

 18 Tar u Argentina. Mba ve lu marnya u Tartor la vea wa agoyol nena ve, shighe u kwagh a nyoon ve je ve hum kpa, a er ve twer u ve soo laa? Doo u hanma shighe yô, se luun a takerada wase u sha tindi, u ua pase twer u se soo la yô, er Anmgbian ugen u i yilan un ér Pablo Albarracini la nahan. Ken uwer u Mei 2012 la, mbaiv nôngo ér vea num un gbenda, nahan ve ta un gbuuka cou cou. Yange hume shighe u i kôr un gambe ken iyouci la, nahan kara fatyô u pasen mnenge na sha kwagh u awambe a tan ga. Nahan kpa, gema lu a takerada u yange wa uwegh shimi anyom anyiin ken ijime, u u tese twer u a soo yô. Er zayol na la lu u vesen shi mbatwerev mbagenev nenge ér gba u a ta un awambe keng ve una war nahan kpa, mbatwerev wa agoyol u eren un twer u yange nger shin takerada ér un soo la. Kpa ter u Pablo u lu Orshiada u Yehova ga la, yem ken koti, koti za na un ian i geman kwagh u wan na soo la.

19 Loya u kwase u Pablo la maa yem fese za wa apii ken atejir u vesen. Ahwa nga kar yô, koti la venda ian i koti ugen na ter u Pablo la, shi kaa ér i er Pablo twer u a soo la, er a tese shin takerada na u tweregh nahan. Ter u Pablo maa za kuma apii ken Atejir u Tamen u tar u Argentina la. Nahan kpa, Atejir la nenge ér “atôôkyaa a [Pablo a nger ken takerada na u tweregh ér un soo twer u tan awambe ga] la ka sha mkav shi ka kwagh u a soo yô, shi ngu a ian i eren nahan je kpaa.” Atejir ne kaa ér: “Hanma or u nan kav ishigh shi nan fetyô cii yô, nan ngu a ian i tsengan tesen er a er [nan] twer yô, shi nana fatyô u lumun shin vendan igbenda igen i sôron twer . . . Gba u ortwer u sôron nan la nana lumun u eren kwagh u nan soo la kpee.”

U wa uwegh shin takerada wou u tesen twer u ú soo la vee?

20 Iyolvihin i Anmgbian Pablo Albarracini la bee ica gba hegen. A wuese er yange un nger hanma kwagh un soo la shin takerada na u tweregh la yô, kwase na kpa wuese nahan. Ankwagh u cuku u Pablo er, kpa a gem a lu kwagh u hange hange ne tese ér, ngu ungwan imo i Kristu u a lu Tor u Tartor u Aôndo la. We man tsombor wou ne er kwagh ne vee?

April Cadoreth (Nenge ikyumihiange i sha 21 zan zan 24 la)

21-24. (a) Atejir u Tamen u ken tar u Kanada yange va kure ijir i sha kwagh u tan mbayev awambe la nena? (b) Ijir ne ia fatyô u taver agumaior a a civir Yehova la ishima nena?

21 Tar u Kanada. Ukoti cii fa er mbamaren ve lu a ian i tsuan twer u hemban doon sha ci u mbayev vev yô. Ashighe agen je yô, koti ngu a ôr ijir i wanye u nan we ganden yô, a kure ér i wa ikyo sha ian i nan lu a mi i tsuan twer u nan soo la. Kwaseshiada ugen, April Cadoreth, kpa koti yange kure ijir na nahan. Shighe u lu anyom 14 la, ivav gba un shin uya lu duen awambe kpishi, nahan i za kôr un gambe ken iyouci. Kpa cii man shighe ne yô, a vande ngeren hanma kwagh shin kaade wase u sha kwagh u tweregh, u i yilan ér Advance Medical Directive la, iwer kar ken ijime kpuaa, ta icin shimi wang ér, aluer un er aikyôr un vihi iyol kehelee je kpa, i de te un awambe ga. Ortwer u lu sôron April la venda twer u April pase wang ér un soo la, yem ken koti, koti za na un ian i tan April awambe. Ve kighir April ve ta un akpe awambe atar. Ken masjime yô, April  kaa ér, kwagh u yange i er a na la lu er ka u yaven a or sha igyosough nahan.

22 April kua mbamaren nav maa yem a ikyaa ne ken koti. Anyom nga kar ahar yô, i yem a ijir ne ken Atejir u Tamen u tar u Kanada. Shin er tindi u tar u Kanada ta ikyaa a April sha kwagh ne ga nahan kpa, Atejir la hide un a inyaregh ki yange vihi sha ijir la cica cii, shi kure ijir la, na un ishô, kua mbayev mbagenev mba ve kpa ve soo ér i er ve twer u sha ishima ve la. Atejir la kaa ér: “Sha kwagh u tweregh yô, mbayev mba ve yen anyom 16 kpa i na ve ian i pasen mnenge ve sha ma twer u ve tsough yô, sha er vea tese ér mba a ian i eren mhen ve ayol a ve shi ve gande kpaa yô.”

23 Ijir ne lu ijir i vesen sha ci u Atejir u Tamen la yange pase er tindi a ne mbayev mba waren ganden ian i eren kwagh u ve soo yô. Cii man i kure ijir ne nahan yô, lu u hanma koti ken tar u Kanada una fatyô u nan ian ér i er wanye u nan yen anyom 16 cii twer u ortwer nan nenge ér ua hemba wasen wanye shon la cii yô. Kpa yange mba kur ijir ne kera yô, kera lu u koti môm una na ian ér i kighir wanye u nan yen anyom 16, i er nan nyityô twer  u i soo cii ga, kpa i vande nan nan ian i tesen ér nan kuma u tsuan kwagh u nan soo la iyol i nan.

“Saan mo iyol kpishi sha ci u m fa mer mo kpa m er ankwagh u nan iti i Aôndo icivir, u a tese ér Satan ka oraie yô”

24 Ijir i yange i ôr anyom atar ne due a kwagh u injaa kpa? April lumun ér, “Een!” April u a lu gbang gbang shi a lu pania hegen la kaa ér: “Saan mo iyol kpishi sha ci u m fa mer mo kpa m er ankwagh u nan iti i Aôndo icivir, u a tese ér Satan ka oraie yô.” Kwagh u April ne tese ér agumaior a a civir Yehova la kpa a fatyô u tilen sha jighjigh ve u nan taveraa, nahan tesen ér ve kpa mba marnya u Tartor u Aôndo.—Mat. 21:16.

Ian i Se Lu a Mi i Yesen Ônov Asev sha Atindi a Yehova La

25, 26. Ashighe agen ior ka vea pav ivaa kera yô, ka zayol u nyi shi ngu a due?

25 Yehova na mbamaren tom u yesen ônov vev sha atindi a na. (Dut. 6:6-8; Ef. 6:4) Tom ne ka tom u kiriki ga, hemban je yô, shighe u nom man kwase ve pav ivaa yô. Shighe u nom man kwase ve pav ivaa yô, hanmô ve ka nan hingir u lun a mnenge u nan sha kwagh u yesen mbayev vev. U tesen ikyav yô, ormaren u nan civir Yehova yô, nana nenge ér gba hange hange u a yese wanye sha atindi a Mbakristu, kpa alaghga u nan civir Yehova ga la nana lumun kwagh ne ga. Doo u ormaren u nan civir Yehova la nana fa ér, er ve pav ivaa nahan kpa, wan la ka u ve cii.

26 Alaghga ormaren u nan civir Yehova ga la, nana za wa ijir ken koti ér nana ngohol wan shin mbayev mbara sha er nana tese ve kwaghaôndo u nan soo la yô. Mbagenev ka ve kaa ér doo u a tese wanye atesen a Mbashiada mba Yehova ga. Alaghga vea kaa ér, aluer mbayev hingir Mbashiada yô, kwagh la una yange ve u eren uiniongo mba ember iyange i mar ve kua umemyol, shi zum u ve va gbe angev kpoo je kpa, a ta ve awambe sha u ve̱ “war” ga. Kpa kwagh er doo yô, ukoti kpishi ka ve nenge sha kwagh u una hemba lun wanye la a inja la, kwagh gbe ve sha kwagh u kwaghaôndo u ormaren ga. De se nenge ikyav i kwagh ne sha ajir kpuaa.

27, 28. Atejir u Tamen u kpentar u Ohio, yange er nena sha kwagh u ijir i i wa ér ka a yese wanye ken kwaghaôndo u Mbashiada mba Yehova yô, kwagh la a vihi anye shon laa?

27 Tar u Amerika. Ken inyom i 1992 la, Atejir u Tamen u kpentar u Ohio, ôr ijir igen sha kwagh u ter ugen u civir Yehova ga yange kaa ér aluer i yese wan na u kiriki sha u a va hingir Orshiada u Yehova yô, kwagh la una vihi wan shon la. Koti u kiriki yô, yange lumun a kwagh ne, nahan na zwa ér ngô u wan la a dugh ave sha kwagh u wan shon kera. Yange i na Jennifer Pater, u lu ngô u wan shon la ian i va nengen a a wan na tseegh, kpa i kaa a na ér a de “tesen wan la atesen a Mbashiada mba Yehova ve ne jighjigh a mi la cuku ga.” Ijir i koti u kiriki la kure ne gbanger je yô, lu inja er koti la ngu kaan ér Anmgbian u Kwase Pater una kera lam a wan na Bobby sha kwagh u Bibilo, shin ityesen i Bibilo i sha kwagh u aeren a wang la tsô kpaa ga nahan! U hen wer yange a lu un ken ishima nena? Yange ishima vihi Jennifer pev, kpa a kaa ér yange un wa ishima un kegh Yehova. A kaa ér “Yehova yange kendem ma shighe môm ga.” Nongo u Yehova sue kwase ugen u lu loya na yô, nahan a za wa apii ken Atejir u Tamen u kpentar u Ohio la.

 28 Atejir ne za venda ijir i koti u kiriki la kure la, a kaa ér “gba hange hange u mbamaren vea tesen mbayev vev, shi mba ian i tesen ve aeren a dedoo kua atesen a kwaghaôndo kpaa.” Atejir la kaa ér, koti ngu a ian i paven ormaren a wan u nan sha ikyaa i kwaghaôndo ga, saa di akaa a Mbashiada mba Yehova ve tesen la ka akaa a vihin aeren a wanye la man mbamhen mba nan di je. Kpa koti la zua a ma kwagh u tesen ér atesen a Mbashiada aa fatyô u vihin aeren a wanye la shin vihin nan ityou ker ga.

Ukoti kpishi kure ijir i mbamaren mba ve lu nôngon sha kwagh u wan la, kaa ér i gema wan la i na ormaren u nan lu Orkristu la

29-31. Er nan ve yange i dugh anmgbian u kwase ugen ken tar u Denmark ave sha kwagh u wan na u kwase kera, man Atejir u Tamen u tar u Denmark va kure ijir shon nena?

29 Tar u Denmark. Anmgbian u kwase Anita Hansen kpa yange tagher a imbakwagh ne, zum u nom na u ve pav ivaa la za wa ijir ken koti ér una ngohol wan ve Amanda, u lu anyom ataankarahar la, una yese un yô. Er koti u hen eniel ve la kure ijir shon ken inyom i 2000 la, kaa ér Anmgbian u Kwase Hansen a lu a Amanda nahan kpa, ter u Amanda yem apii ken koti u vesen, maa koti la za venda ijir i koti u eniel la yange kure la, kaa ér i gema Amanda i na ter na. Koti u vesen la kaa ér, er mbamaren mbara ve lu a mbamnenge kposo kposo sha kwagh u uma, er atesen a ukwaghaôndo vev a lu la yô, ka nom una hemba fan u nengen sha kwagh la doo doo ye. Nahan sha ierkwagh ve la yô, ijir la hemba Anmgbian u Kwase Hansen, i dugh un ave sha kwagh u Amanda sha, sha ci u ngu Kwaseshiada u Yehova yum!

30 Shighe u kwagh ne er la, ishima yange i vihi Anmgbian u Kwase Hansen ashighe agen je a fa kwagh u una er msen sha mi  kpaa ga. A kaa ér: “Kpa kwagh u i er ken Mbaromanu 8:26 man 27 la yange surum ishima kpishi. Hanma shighe yô, yange m nenge mer Yehova fa kwagh u m soo yô. Ashe na yange lu sha a mo, shi lu wasen mo hanma shighe.”—Ôr Pasalmi 32:8; Yesaia 41:10.

31 Anmgbian u Kwase Hansen yem apii ken Atejir u Tamen u tar u Denmark. Atejir la kure ijir la kaa ér: “Saa a tôv tsembelee a fa kwagh u una hemba lun wan la a inja ve, a fa or u nana lu a wan la ye.” Koti la shi kaa ér, gbenda u a kure ikyaa i ormaren u nana lu a wan la har sha gbenda u mbamaren mbara ve sôron ayôôso la, ka sha kwagh u “atesen shin mbamnenge” mba Mbashiada mba Yehova ga. Kwagh u yange hemba kundun Anmbian u Kwase Hansen iyol je yô, Atejir la nenge ér a kuma u lun ormaren, nahan a na wada ér i hide a Amanda i na un.

32. Atejir u Yuropa u̱ Nan Or Ian i Eren Kwagh sha Ishima i Nan la yange venda kwagh u eren a mbamaren mba ve lu Mbashiada mba Yehova dang sha ikyaa i kwaghaôndo la nena?

32 Ityar kposo kposo i ken Yuropa. Ashighe agen yô, ijir i mbamaren mba ve lu nôngon sha kwagh u wan la, ka i yem i kar iaven i ukoti mba vesen mba ken ityar ve la. Atejir u Yuropa u̱ Nan Or Ian i Eren Kwagh sha Ishima i Nan (ECHR) la kpa ôr amba a ijirigh ne nahan. Ken ajir ahar a Atejir u ECHR la yange ôr la, a kaa ér ukoti mba ken ityar i mbamaren mba ve lu nôngon sha wan la, er kwagh a ormaren u nan lu Orshiada ga la kposo a u nan lu Orshiada la, sha ikyaa i kwaghaôndo u nan eren la. Atejir u ECHR ne kaa ér kwagh la tese ieren i sangen a sange, nahan a kaa ér, “aluer i er kwagh a orgen vough er ma i er la ga sha ikyaa i kwaghaôndo tseegh yô, ka shami ga.” Ngô ugen u a lu Kwaseshiada yô, un kpa ngise Atejir u ECHR la kure un ijir sha imba gbenda la, nahan doo un tsung. A kaa ér, “Yange i wam akaa iyol ér m ngu vihin mbayev av nahan lum pe tôndon ityough tan kera, gadia m lu nôngon sha afatyô wam cii mer me na mbayev av kwagh u hemban doon cii, sha u yesen ve ken Kristu.”

33. Ormaren u u civir Yehova nana fatyô u dondon kwaghwan u a lu ken Mbafilipi 4:5 la nena?

33 Nahan cii kpa, mbamaren mba ve lu Mbashiada, mba i hingir u vea zende ajir ken koti sha ci u mba nôngon ér vea zua a ian i tesen mbayev vev atindi a Bibilo la kpa, ka ve nôngo kpoghuloo u wan ishima a mbamaren mbagenev mbara kpaa. (Ôr Mbafilipi 4:5.) Gba u vea fa ér, er ve lu a ian i tesen mbayev vev gbenda u Aôndo nahan, kape ormaren u nan lu Orshiada ga la kpa, aluer nan soo yô, nana tese ve je la. Sha nahan yô, ormaren u nan lu Orshiada la, nana nenge sha tom u yesen wan u nan la tsembelee nena?

34. Ikyav i Mbayuda mba sha ayange a Nehemia la ia fatyô u wasen mbamaren mba ve lu Mbakristu sha ayange ne la nena?

34 Ikyav i sha ayange a Nehemia la ia fatyô u wasen mbamaren. Mbayuda yange ve er tom taveraa sha u sôron shi hiden maan girgar u Yerusalem la. Yange ve fa je ér aluer ve er nahan yô, kwagh la una kura ve kua icombor ve, sha ikyev i mbaihyomov mba ve kase ve ve we atô la. Sha ityôkyaa la yô, Nehemia kaa a ve ér: “Nôngo nen ityav sha ci u anmgbianev enev man ônov enev mba nomso man mba kasev man kasev enev kua uya enev.”  (Neh. 4:14) Yange mbayuda mbara nenge ér doo u vea nôngo ityav mbira sha afatyô ve cii. Nyian ne kpa, mbamaren mba ve lu Mbashiada mba Yehova la ka ve nôngo kwagh sha afatyô cii sha er vea yese mbayev vev sha gbenda u mimi ne yô. Ve fa er mbayev vev ka ve shi tagher a akaa ken makeranta man hen ikyasen ve, a aa fatyô u saan ve ishe yô. Hen ya je kpa, vea fatyô u tagher a akaa ne sha televishen man ufiim man ambaakaa la nahan. Mbamaren, mayange de hungur nen er i gbe u ne nôngo kwagh sha afatyô wen cii sha ci u ônov enev mba nomso man mba kasev, ne wase ve vea vese a hingir mba soon kwagh u Yehova kpoghuloo la ga.

Lu a Vangertiôr Wer Yehova Una Sue Mcivir u Mimi

35, 36. Ka mbamtsera mba nyi Mbashiada mba Yehova ve zough a mi sha ajir a ve ôr kpoghuloo sha er vea zua a ian i civir Aôndo laa, man u kange ishima u eren nyi?

35 Sha mimi yô, Yehova ngu veren iniôngon i nongo na u lu nôngon sha shighe wase ne ér vea zua a ian i civir un gbar gbar la. Er ior mba Aôndo ve zende ajir, ér vea zua a ian i civir un ne, ve er shiada ken koti gbungur gbungur kua sha ato a ikpelaior kpaa. (Rom. 1:8) Mtsera ugen u ior mba Aôndo ve zough a mi ken ajir a a ve hembe la yô, mba ve lu Mbashiada ga la kpa ve seer zuan a ian sha tindi i eren kwagh sha ishima ve la. Nahan kpa, ior mba Aôndo ka ior mba nôngon ér gomoti a hide a sôr atindi ga, shi ka ishô se kperan ga. Kwagh u vesen yô, Mbashiada mba Yehova ôr ajir sha u vea zua a ian i eren mcivir u mimi shi vea seer samber a mi kpaa yô.—Ôr Mbafilipi 1:7.

36 Yô, mayange se tôô nen kwagh u se hen sha kwagh u jighjigh u nan u mbara mba ve nôngo kwagh sha u keren ér vea zua a ian i civir Yehova la ser, ka beerkwagh ga. Se kpa se za nen hemen u lun jighjigh. Se lu nen a vangertiôr ser Yehova ngu suen tom wase shi una na se agee a se za hemen u eren ishima na yô.—Yes. 54:17.