Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Tartor u Aôndo Ngu Hemen!

 ITYOUGH 13

Mba Pasen Kwagh u Tartor Za Wa Ajir ken Koti

Mba Pasen Kwagh u Tartor Za Wa Ajir ken Koti

KWAGH U I TIM SHA MI KEN ITYOUGH KIN YÔ

Er Yesu tsengaôron nahan, i wa atindi a yangen tom u pasen kwagh u ior nav ve eren la

1, 2. (a) Ka nyi mbahemenev mba ukwaghaôndo yange ve er sha tom u pasen kwagh la, kpa mbaapostoli er nena? (b) Mbaapostoli yange ve venda u ungwan tindi u i wa ér ve de pasen kwagh ga la sha ci u nyi?

SHIGHE u iniongo i Pentekosti i ken inyom i 33 la kar ica lu a gba ga la, i ver nongo u Kristu u ken Yerusalem la kuma di ukasua kpuaa tsô. Ikyav tese wang ér lu shighe u Satan nenge ér doo u una ta num sha nongo u Kristu je la. Satan soo u vihin nongo la, er u lu a vese u taver ga la je. Nahan fese je, Satan er akaa a aa na mbahemenev mba kwaghaôndo vea cir tom u pasen kwagh u Tartor la yô. Nahan kpa, mbaapostoli taver ishima za hemen u pasen kwagh her, nahan nomso man kasev kpishi hingir “mbanan Ter jighjigh.”—Aer. 4:18, 33; 5:14.

Yange mbaapostoli ember tsung “sha er i nenge er ve kuma u yan ican i aheenegh sha ci u iti la yô”

2 Kwagh la vihi mbahendan a ve kpishi, tsô shi ve ta num sha a ve, kwa ne yô, ve kôr mbaapostoli cii ve za wa ken gaadi. Nahan kpa, ortyom u Yehova va bugh ihinda i gaadi la tugh, sev mbu aven yô, mbaapostoli due shi gba pasen kwagh! Tsô shi i kôr ve, i za a ve hen mbahemenev, mba ve lu kaan ér mbaapostoli mba peren tindi u i we ér ve de pasen kwagh ga la. Kpa mbaapostoli kaa a ve vangertiôr ér: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.” Nahan ishima vihi mbahemenev mbara je, ve soo u “wuan” mbaapostoli mbara kera. Kpa hen zum la, Gamaliel, ortesenatindi ugen u i naan un icivir kpishi yô, mough ôr kwagh, ta mbahemenev mbara icin ér: “Kura nen ayol a en . . . De nen ior mban kera tsô.” Kwagh u kpilighyol yô, mbahemenev mbara ungwa icintan la, nahan ve de mbapostoli yem. Ior mbajighjigh mbara er nena? “Ve lu gban uwer ga sha u tesen man u ôron ken tempel man ken uya er Yesu ka Kristu,” a mciem shio.—Aer. 5:17-21, 27-42; Anz. 21:1, 30.

3, 4. (a) Ka ayom a nyi Satan a ndera eren tom a mi sha u tan num sha ior mba Aôndo? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ityough kin kua mtom ma mhar ma ma dondo sha ki laa?

3 Ijir i i ôr ken inyom i 33 la, lu kwa hiihii u mbahemenev hendan a nongo u Kristu je la, kpa ahendan la kighir heela ga, yange hii a hii di tsô. (Aer. 4:5-8; 16:20; 17:6, 7) Sha shighe wase ne kpa, Satan ngu tuur mbahendan a mcivir u mimi her, ngu mgbeghan mbahemenev mba ugomoti ér ve cir tom wase u pasen kwagh la. Mbaahendanev mban wa ior mba Aôndo ajir sha akaa kposo kposo. Kwagh môm u ve we ijir sha mi yô, ér se mba ior mba van a ayôôso. Ugen yô, ér se mba tuur ior ser ve hendan a gomoti; shi ugen kpaa ér, se mba mbakpengav mba zenden a kasua. Ian ka ia va due yô, anmgbianev asev ve za wa ijir ken koti, ve pase er  akaa a i er sha a vese la cii, i lu mbaaie yô. Ajir ne nga a kure nena? Ajir a yange i kure anyom a kar kpishi hegen la, wase u nyian nena? De se tôv sha kwagh u ajir kpuaa, nahan se nenge er a wase u ‘palegh Loho u Dedoo iyol shi timin u’ sha tindi yô.—Fil. 1:7.

4 Ken ityough kin, se lu timen sha gbenda u se paase ian i tindi a ne se i eren kwagh u se soo la, ve se lu a ian i pasen kwagh la. Ken mtom ma mhar ma ma dondo ne di, se lu timen sha ajir a se er, er se lu nôngon ser se za hemen u lun ior i tar ne ga, shi se eren kwagh sha atindi a Tartor la.

Se Mba Mbavan a Ayôôso Shin Se Mba Mbajighjigh Mba Yôôn Kwagh u Tartor u Aôndo?

5. Er nan ve ken mbee u kwavanyom u 1930 la, i lu kôron mbapasen kwagh u Tartoro, man anmgbianev mba ve lu hemen la nenge ér doo u vea er nyi?

5 Ken mbee u kwavanyom u 1930 la, mbautahav mba sha ikpentar kua agar a vesen a ken Tar u Amerika soo ér vea kighir Mbashiada mba Yehova ve de eren tom ve ga, saa gomoti a na ve ian ve vea za hemen u eren tom ve u pasen kwagh la ye. Kpa anmgbianev asev nenge ér saa gomoti a na ve ian ga. Gomoti ka una wa tindi kpa, shighe gen a hide a wua kera. Bee kera yô, ve na jighjigh ér gomoti môm kpa ngu a ian i yangen tindi u Yesu wa Mbakristu ér, ve pase loho u Tartor la ga. (Mar. 13:10) Kwagh ne na yô, i kôr mbapasen kwagh u Tartor uderi uderi i wuhe. Nahan anmgbianev mba ve lu hemen nongo u Yehova la nenge ér vea za kure zayol la ken koti. Ve lu henen ér vea za tese er Mbashiada ve lu a ian i eren kwaghaôndo ve ken igbar, kpa gomoti a tswer ve sha tindi ga yô. Nahan ken inyom i 1938 la, kwagh ugen er, i yem a mi ken koti, maa za hingir ijir i tamen. Man lu kwagh shon kpa i gema tilen sha mi kuren ajir agen ye. Lu nyi i ere?

6, 7. Ka nyi yange i er tsombor u anmgbian Cantwell?

6 Sha iyange i Tomahar pepe, Aipor 26, inyom i 1938 la, anmgbianev mbagenev utaan mba ve lu ikpur mba pania yô, due lu pasen kwagh hen gar u New Haven, ken kpentar u Connecticut, ken tar u Amerika. Ve yô, lu Newton Cantwell, u lu anyom 60 yô, vea kwase na Esther, kua mbayev vev, Henry man Russell kua Jesse. Yange ve wa iyol ér vea hide hen ya sha iyange la shin vea hide ga kpa, doo. Sha ci u nyi? Ityôkyaa yô, i vande kôron ve acin imôngo, nahan ve nenge ér kwa ne kpa, adooga tsô shi a za kôr ve. Nahan kpa, kwagh la tule gbashima u tsombor u Cantwell lu a mi sha tom u pasen loho u Tartor la ga. Ve za sha umato uhar ve za nyôr hen gar u New Haven. Yange ve wa ityakerada i pasen Bibilo kua geramafon mba kiriki shin mato u tsombor ve, u ter ve Newton lu nahan la. Henry u lu anyom 22 la di lu nahan mato u yôôn angwe u Tartor. Er ve hen nahan, ve pase kwagh ahwa kpuaa maa dasenda va kôr ve.

7 Yange ve hii kôron Russell, u lu anyom 18 la, maa ve kôr Newton kua Esther. Jesse, u lu a anyom 16 la, tile ken ica lu kenger er dasenda lu yemen a mbamaren nav kua anmgbian na yô. Henry lu pasen kwagh ken vegher gar ugen, nahan Jesse, u kiriki la mase lun tswen. Nahan kpa, Jesse tôô geramafon na, za hemen u pasen  kwagh. Ior mbagenev uhar mba ve zaan adua u fada yô, kaa a Jesse ér a wa ve tser u kwaghôron u Anmgbian Rutherford, u lu a itinekwagh ér “Mbaihyomov” la, vea ungwa. Kpa, mba ngur ungwan kwaghôron la yô, ishima vihi ve je ve soo u gbidyen Jesse. Jesse ti maa kar a nagh her sha ving, kpa ica gba ga tsô, ordasenda ugen kôr un. Jesse kpa hingir u dasenda a yem a na. Dasenda mban wa Kwase u Cantwell ijir ga, kpa Anmgbian Cantwell kua ônov nav yô, ve wa ve ijir. Nahan kpa, sha iyange shon la je, i va ngohol ve uwegh.

8. Er nan ve koti yange kure Jesse Cantwell ijir ér ngu or u van ayôôso?

8 Iwer ngi kar kpuaa yô, ijir la due ken uwer u Setemba, 1938, nahan tsombor u Cantwell za ijir hen atejir u hen gar u New Haven la. I zua Russell man Jesse kua ter ve, Newton a ibo, ér mba zamber ior inyaregh a u gomoti nan ve zwa shio. Er i wa mbaapii hen Atejir u Tamen u ken kpentar u Connecticut la nahan kpa, i zua Jesse a ibo ér ngu van a ayôôso. Sha ci u nyi? Ityôkyaa yô, iorov uhar mba zan adua u fada, mba yange ve ungwa kwaghôron u Rutherford sha geramafon u Jesse la, za er shiada ken koti ér, i tuhwa kwaghaôndo ve ken kwaghôron la, nahan doo ve ga. Nahan, anmgbianev mba ve lu hemen nongo u Yehova la, za wa apii ken Atejir u Tamen, u tar u Amerika la.

9, 10. (a) Atejir u Tamen u tar u Amerika yange kure ijir i tsombor u Cantwell la nena? (b) Ijir i Atejir kure la ngi wasen se zan zan nyian nena?

9 Sha iyange i Maaci 29, 1940 la, Charles E. Hughes, u lu Jôôji u Tamen la, kua ujôôji mbagenev anigheni mba suen un hii u ungwan akaa a Anmgbian Hayden Covington, loya u Mbashiada  mba Yehova la lu ôron sha ci ve la. * Zum u loya u tamen u tile sha ityough ki gomoti u kpentar u Connecticut la ôr akaa a yange soo u tesen ér Mbabashiada mba Yehova ka ior mba van a zayol yô, jôôji ugen pine ér: “Loho u Kristu Yesu pasen la kpa ior mba sha ayange a na la kpishi soo u ga, ka aiee?” Loya u kpentar la maa kaa ér: “Ka mimi, shi a hungur mo ga yô, Bibilo shi ôr kwagh u yange er Yesu sha ci u loho shon u lu pasen la kpaa.” Mkaanem mara yange ma pase kwagh u lu zan hemen la vough! Kwagh u ôr ne tese ér a ver Mbashiada vegher môm vea Yesu, a gema a ver di gomoti u kpentar la vegher môm vea mba ve wa Yesu akaa iyol la, kpa fa nahan cuku ga. Sha iyange i Mei 20, 1940 la, Atejir la cii gba zwa môm ér, Mbashiada mba a ishô.

Hayden Covington (sha hemen, hen atô), Glen How (ken imese), kua mbagenev lu duen ken koti, er ve za hemba ijir la

10 Ijir i Atejir u Tamen la kure ne na yô, nyi i ere? Ijir la yange i seer paase ian i ior ve lu a mi i eren kwaghaôndo u ve soo cii la, sha er ma gomoti u tar shin kpentar shin eniel una fatyô u wan atindi a yangen or kwaghaôndo u nan ga yô. Heela tseegh ga, Atejir u Tamen la nenge a “ma . . . kwaghbo môm” u van a zayol hen ijiir, ken ieren i Jesse la kpaa ga.’ Sha nahan yô, ijir la kure ér, Mbashiada mba Yehova ka ior mba van a ayôôso hen ijiir ga. Yange mbacivir Aôndo hemba ijir je ayôôso huan! Ijir la ngi wasen se zan zan nyian nena? Loya ugen u a lu Orshiada yô kaa ér: “Ian i se Mbashiada se lu a mi i eren kwaghaôndo wase gbar gbar nyian, se kera cie ser mbautahav vea va wa se atindi a yangen se ga la wase se u pasen mba ve lu sha ajiir a ase la loho u ishimaverenkeghen ne.”

Se Mba Tuur Ior Ser Ve Hendan A Gomoti Shin Se Mba Mbapasen Kwagh u Mimi?

Ihyom i Vihin Tsung i Kpentar u Quebec U Ker Aôndo man Kristu shi U Yangen Ior u Eren Kwagh u Ve Soo la, Va a Ihyeen sha Tar u Kanada Cii

11. Ka angwe u nyi yange anmgbianev mba ken tar u Kanada yôô, man lu sha ci u nyi?

11 Ken kwavanyom u 1940 la, Mbashiada mba Yehova mba ken Tar u Kanada tagher a mtev u sha ican u vihin tsung. Kwagh ne na yô, ken inyom i 1946 la, anmgbianev asev yôô angwe ugen ayange 16, na ior trak ugen. Trak la lu a itinekwagh ér Ihyom i Vihin Tsung i Kpentar u Quebec U Ker Aôndo man Kristu shi U Yangen Ior u Eren Kwagh u Ve Soo la, Va a Ihyeen sha Tar u Kanada Cii. Trak u lu upeeji unyiin ne pon ieren i mbahemenev mba kwaghaôndo lu tuur ior ken ityô ér ve er anmgbianev asev ayôôso shi tuur dasenda ken ijime ér ve er a anmgbianev asev caveraa la, kua tswan u i lu eren anmgbianev asev ken kpentar u Quebec la kpaa cica cii. Trak la kaa ér: “Mba wuhen Mbashiada mba Yehova sha tindi ga.” “I wa Mbashida mba Yehova ajiir er 800 nahan sha akaa kposo kposo, ken gar u Greater Montreal.”

12. (a) Yange mbaahendanev er nena sha kwagh u angwe u trak laa? (b) Ka kwaghbo u nyi yange i wa anmgbianev asev ijir ér ve ere? (Nenge ngeren u shin kpe kpaa.)

12 Kwagh u trak la na yô, Gomna u kpentar u Quebec, Maurice Duplessis, u lu eren kwagh ikyooso ikyooso vea Bishôp u Tamen u Mbafada, Villeneuve la, yôô ér “i er hanma kwagh u dang, u i fetyô u eren” a Mbashiada cii. Fese nahan, ajir a i wa Mbashiada la mough hen 800 gba 1,600. Anmgbian u kwase ugen u lu pania yô, kaa ér: “Dasenda yange ve kôr se acin ngee gande u ôron iyenge.” *

13. Ka unô yange i hii ôron ve ijir ér mba tuur ior ér ve hendan a gomotii, man koti yange kure ijir shon nena?

 13 Ken inyom i 1947 la, Anmgbian Aimé Boucher man ônov nav mba kasev uhar, Giséle, u lu anyom 18 la , man Lucille, u lu anyom 11 la, lu mba hiihii mba i ôr ve ijir ér mba tuur ior ér ve hendan a gomoti yô. Yange ve na ior trak u Ihyom i Vihin Tsung i Kpentar u Quebec la ikyua a sule ve, hen agungu a gartamen u Quebec vegher u ken imbusutariyan la, kpa i zua a ikyav i tesen ér ve per tindi, shin mba we ior kwagh ér ve hendan a mbautahav ga. Anmgbian Boucher lu or u hiden a iyol ijime, shi lun ishima legh legh, u nengen sha ansule na, hiin iyongo ga, shi ashighe agen a za geri sha ikyekye na i kpelan a kpela la yô. Nahan cii kpa, tsombor na ya atsan kpishi a i ter ken trak la. Er ikyav tese tseer tseer ér tsombor u Boucher ngu a ishô nahan kpa, jôôji u lu ôron ijir ne la kôr Mbashiada ihyom yum, nahan soo u nan ve ishô ga. De gema lumun a akaa á i wa tsombor ne iyol la, ér trak la va a ayôôso, sha nahan yô, i na tsombor u Boucher ibo. Kwagh u jôôji ne lu ôron jighilii yô, ér: Ka kwaghbo u ôron mimi! Maa i kure Aimé man Giséle ijir ér mba tuur ior ér ve hendan a gomoti, shi Lucille u kiriki la je kpa i wuhe un ken gaadi, tsa ker ayange ahar. Maa anmgbianev za wa apii ken Atejir u Tamen u tar u Kanada, nahan atejir la lumun u nengen sha ijir shon.

14. Shighe u i lu tôvon anmgbianev mba ken Quebec a ican la, ve er nena?

14 Hen shighe ne, anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken Quebec taver ishima her, za hemen u pasen loho u Tartor, shin er i lu tan num sha a ve gban uwer ga nahan kpaa, shi kwagh u dedoo lu duen ken iniôngon ve la tsembelee je. Yange i hii nan ior trak la ken inyom i 1946, nahan anyom anyiin nga kar yô, iyenge Mbashiada mba ken Quebec mough hen 300, yem nyôr 1000! *

15, 16. (a) Atejir u Tamen u tar u Kanada yange kure ijir i tsombor u Boucher la nena? (b) Ijir i se hemba ne yange i wase anmgbianev asev kua ior mbagenev nena?

15 Ken uwer u Jun, 1950 la, Atejir u Tamen u tar u Kanada, u lu a ujôôji utaankarunyiin la, tema ijir i Aimé Boucher la. Iwer ngi kar ateratar yô, ken uwer u Disemba 18, 1950 la, Koti ne kure ijir la na se ishô. Er nan ve kwagh lu nahana? Anmgbian Glen How, u lu loya u Mbashiada la, pase ér Atejir u Tamen lumun a atôakyaa a i lu nan u tesen ér tsombor ne ngu a ishô la, sha ci u saa or a tuur ior vea er ayôôso shi vea hendan a tor ér nana hungwa sha ikyôn ve, a tese ér nan “tuur ior ér ve hendan a gomoti ye.” Nahan kpa, “trak la ôr kwagh u tuur ior ken ityô ga, sha nahan yô, trak la lu di gbenda u lamen sha kwagh, er tindi a ne ior ian i ôron kwagh u ve soo la tsô.” Anmgbian How shi kaa ér: “Yange m nenge er Yehova wase se se hemba ijir la yô.” *

16 Ijir i Atejir u Tamen ne kure la lu ityav mbi vesen mbi Tartor u Aôndo hemba yô. Ijir i í kure ne na yô, ityôkyaa kera lu i ôron ajir 122, a i vande wan Mbashiada mba ken Quebec ér, mba tuur ior ér ve hendan a gomoti la ga. Heela tseegh ga, ijir i Atejir u Tamen la kure la tese ér mba ve lu marnya u tar u Kanada kua ityar i ngise tar u Ingila hemen i la cii mba a ian i pasen zayol ve sha gbenda u gomoti a hemen ve la. Shi ijir ne hemba ityav mbi côôci  kohol gomoti u Quebec ve lu nôngon ér vea yange Mbashiada mba Yehova u eren kwaghaôndo ve la. *

Se Mba Mbakpengav Mba Zenden a Kasua Shin Se Mba Yôôn Kwagh u Tartor u Aôndo sha Gbashima?

17. Ugomoti mbagenev ka ve nôngo ér vea yange se u eren tom u pasen kwagh la nena?

17 Nyian kpa, mbacivir Yehova “mba zenden kpenga a kwaghôron u Aôndo” ga, vough er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la nahan. (Ôr 2 Mbakorinte 2:17.) Nahan kpa, ugomoti mbagenev ka ve nôngo ér vea yange se tom u pasen kwagh la sha u wan atindi sha kwagh u kpenga u eren. De se nenge ajir ahar a yange i ôr sha u a fa, Mbashiada Mba Yehova vea lu mbakpengav mba zenden a kasua, shin vea lu mbatomov mba Aôndo la.

18, 19. Mbahemenev mba gomoti mba ken tar u Denmark yange ve nôngo ér vea cir tom wase u pasen kwagh la nena?

18 Ken Tar u Denmark. Sha iyange i Oktoba 1, 1932 la, i wa tindi ugen ér, aluer or ngu teen ma takerada man nan ngu a laasen u zenden a i teen ga yô, ka kwaghbo. Nahan kpa kwa môm tsô, anmgbianev asev za er apelekeshen ér i na ve laasen ga. Kpernan yô, mbapasenkwagh mbagenev utaan shi pasen kwagh hen gar u Roskilde, u a lu vegher u shin ityôtar i Copenhagen, gartamen u tar u Denmark shi a gbe ica a gar la i hembe ukilomita 30 la. Ve za pase kwagh sha iyange la ka kom u vea hide yô, ve kera nenge a or ve ugen ga. Or u ndiir la lu August Lehmann. Dasenda kôr un ér ngu teen akaa a laasen shio.

19 Sha iyange i Disemba 19, 1932 la, i due a ijir i August Lehmann la ken koti. A kaa a koti ér yange un lu lamen a ior, nan ve ityakerada i pasen Bibilo tseegh, un lu teen kasua ga. Koti u lu ôron ijir na la lumun a na. Koti la kaa ér: “Or u i yer un ijir ne . . . ka or u a kuren ugbayol nav iyol na yô, shi [or ne] zough a ma mtsera u inyar shin ngu a ma awashima u eren nahan tsô kpaa ga, kpa gem vihin a vihi inyaregh nagh sha tom u a eren la. Koti la ta ikyaa a Mbashiada, nahan mase kuren ijir la ér tom u Lehmann a eren la, “a fatyô u kaan ér ka kpenga” ga. Nahan kpa, mbaihyomov mba ior mba Aôndo kange ishima ér vea cir tom u pasen kwagh ne ken tar u Denmark cii. (Ps. 94:20) Loya u tile sha ityough ki gomoti la maa za wa apii ken Atejir u Tamen u tar u Denmark la. Nahan anmgbianev asev er nena?

20. Atejir u Tamen u tar u Denmark yange kure ijir la nena, man anmgbianev asev di gema er nena?

20 Ken kasua u Atejir u Tamen tema ijir shon la, Mbashiada mba ken tar u Denmark cii er tom u pasen kwagh la hemba ave a tse. Sha iyange i Tomahar, Oktoba 3, 1933 la maa, Atejir u Tamen kure ijir la. Atejir ne lumun a ijir i koti u kiriki la kure ér August Lehmann per tindi môm môm ga la. Gbenda u i kure ijir ne la, tese ér Mbashiada vea fatyô u zan hemen a kwaghpasen ve gbar gbar. Yange anmgbianev mba nomso man mba kasev seer eren tom u pasen kwagh la sha u wuese Yehova shi sughun un sha mhembe u a ne ve la. Hii shighe u koti kure ijir ne la je, zan zan nyian anmgbianev asev mba ken Denmark mba eren tom ve u pasen kwagh la gbar gbar, a u gomoti yangen ve shio.

Mbashiada mba taver ishima mba ken tar u Denmark, ken kwavanyom u 1930 la

21, 22. Atejir u Tamen u tar u Amerika yange kure ijir i tsombor u Anmgbian Murdock la nena?

21 Ken Tar u Amerika. Sha iyange i Lahadi, Febewari 25, 1940 la, pania ugen, Robert Murdock, Jr., man Mbashiada mbagenev utaankaruhar lu pasen kwagh hen gar u Jeannette, ikyua gar u  Pittsburgh, ken kpentar Pennsylvania, maa i va kôr ve. I kaa ér mba a laasen ga, man mba nan ior ityakerada, nahan ve er kwaghbo. Mba za we apii yô, Atejir u Tamen u tar u Amerika cii lumun u teman ijir shon.

22 Sha iyange i Mei 3, 1943 la, Atejir u Tamen maa kure ijir la, ta ikyaa a Mbashiada. Atejir la venda kwagh u saa or a lu a laasen keng la, sha ci u nahan la lu u kighir or ér “nana kimbi inyaregh man nana lu a ian i eren kwagh u nan soo, i Atindi a Gomoti u tar u Amerika a ne hanma or la ye.” Atejir u Tamen la kaa ér tindi u i we hen gar u Jeannette la ka u “yangen ian i ior ve lu a mi i gberen ityakerada, kua ian i ve lu a mi i eren kwaghaôndo u ve soo la kpaa.” Jôôji William O. Douglas mough pase mnenge u ujôôji kpishi hen Atejir u Tamen la, kaa ér, tom u Mbashiada mba Yehova ve lu eren la “ka u pasen kwagh tseegh ga; shi ka u karen ior ityakerada i kwaghaôndo tseegh ga. Kpa u wa akaa a ahar ne cii ker.” Shi a kaa ér: “Gba u mba ve eren kwaghaôndo sha imba gbenda ne la kpa, vea lu a ian i civirigh . . . vough er mba ve ze adua man mba ve til sha alyebagu ken ucôôci ve eren adua la nahan.”

23. Er nan ve ajir a yange se hemba ken inyom i 1943 la, a lu se a iwasen kpishi nyiana?

23 Ijir i Atejir u Tamen ne kure la lu ityav mbi vesen mbi ior mba Aôndo hemba yô. Ijir la tese ér se mba mbatomov mba Kristu, se mba mbateen kasua ga. Sha iyange shon i môm, Mbashiada mba Yehova hemba ajir 12 ken ajir 13, a Atejir u Tamen ne ôr  la, kua ijir i Murdock la kpaa. Ajir a yange se hemba ne na yô, semberee ne kpa se hemba ajir kpishi a mbahendan a vese shi ve za yer se ér vea yange se u pasen loho u Tartor ken igbar kua sha uya uya la.

“Ka u Sé Hemba Ungwan Imo i Aôndo Keng A Imo i Ior”

24. Gomoti ka una cir tom wase u pasen kwagh la nahan, se er nena?

24 Gomoti ka una na se Mbashiada mba Yehova ian i pasen loho u Tartor gbar gbar nahan, i doo se kpen kpen. Nahan kpa, shighe u gomoti a cir tom wase u pasen kwagh la yô, ka se nyôôso igbenda yase i pasen kwagh, nahan se za hemen u eren tom wase sha ma gbenda u se fetyô la cii. “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior,” er mbaapostoli nahan. (Aer. 5:29; Mat. 28:19, 20) Shi ka se za wa ijir ken koti ser, i venda tindi u a yange tom wase la. Nenge ikyav sha ajir a ahar ne.

25, 26. Ka nyi yange i za hemen ken tar u Nicaragua ve, i za wa apii ken Atejir u Tamene, man ikyaa shon za kure nena?

25 Ken Tar u Nicaragua. Sha iyange i Novemba 19, 1952 la, Donovan Munsterman, u lu ormishen shi nengen sha branci wase u ken tar u Nicaragua la, za hen afishi a nengen sha kwagh u mba van a va, a hen Managua, gartamen u tar shon la. I yila un ér a za nenge a kyaatin Arnoldo Garcia, u lu orvesen u afishi shon la. Donovan ze yô, kyaatin la kaa a na ér Mbashiada mba Yehova mba ken tar u Nicaragua cii “gba u vea de u pasen ior atesen a ve shi vea de ityom i kwaghaôndo ve la.” Donovan pin ityôkyaa yô, Kyaatin Garcia kaa ér, gomoti u shin itine na Mbashiada ian i pasen kwagh ga, shi i wa ve ijir ér mba suen kwe patii ugen. Kpa lu unô wa ve kwagh ne iyolo? Lu mbahemenev mba kwaghaôndo u Fada.

Anmgbianev mba ken tar u Nicaragua, shighe u i cir tom u pasen kwagh ken tar shon la

26 Fese je maa Anmgbian Munsterman za kuma apii hen Afishi a Nengen sha Kwagh u Gomoti man Ukwaghaôndo, shi za yila ijir hen Pesiden Anastasio Somoza García, kpa gba sha mi ga. Sha nahan yô, anmgbianev hide nyôôso igbenda ve i pasen kwagh. Yange ve wuhe Ayou a Tartor, ve hide ve lu kumban kpuaa kpuaa,  shi ve de u pasen kwagh sha ugodobi, kpa ve za hemen u pasen loho u Tartor her. Nahan cii kpa, ve de ga, ve nger pitishen hen Aterjir u Tamen u tar Nicaragua, ve kaa ér Atejir la a venda tindi u a yange tom wase la. Nahan upipambaabaver samber a abaver sha atabam u i wa sha tom wase la kua pitishen u i nger la wuee, shi Atejir u Tamen u tar la lumun u teman ijir shon. Nahan kwagh ne za kure nena? Sha iyange i Jun 19, 1953 la, ujôôji mba hen Atejir u Tamen u tar u Nicaragua la gba zwa môm ér, Mbashiada mba a ishô. Atejir la nenge ér, tom u Mbashiada u i cir la ka tindi u peren, sha ci u tindi na ior ian i lamen gbar gbar, shi eren kwagh u imo ve i ken ishima i ne ve ishô la, shi tesen jighjigh ve u nan kpaa. Shi Atejir la na wada ér gomoti u tar u Nicaragua a hide a hime iyongo vea Mbashiada.

27. Er nan ve ijir i Atejir u Tamen u tar u Nicaragua kure la kpiligh ior i tar la iyol yumu, man anmgbianev di nenge ijir i se hemba la nena?

27 Yange kpiligh ior i tar u Nicaragua iyol er Atejir u Tamen u tar la ta ikyaa a Mbashiada yô. Cii man shighe ne yô, yange mbahemenev mba kwaghaôndo mba ken tar u Nicaragua lu a tahav je, Atejir u Tamen u tar la cian u eren kwagh u vihin ve. Shi mbahemenev mba gomoti u tar la kpa lu a tahav je, atejir la faan vendan kwagh u ve soo u eren ga. Anmgbianev asev na jighjigh ér ve hemba ajir ne sha ci u Tor ve ngu kuran ve shi ve gba uwer u pasen kwagh ga yum.—Aer. 1:8.

28, 29. Ken inyom i 1985 la, kwagh hii u zan a anmgbianev ken tar u Zaire doon ga nena?

28 Ken Tar u Zaire. Ken inyom i 1985 la, Mbashiada lu ken tar u Zaire, u i yer u hegen ér, Democratic Republic of Congo la, er iorov 35,000 nahan. Er tom u Tartor lu gbanger seer ken tar la yô, branci u ken tar la hii u maan afishi a he. Ken uwer u Disemba 1985 la, i er mkohol u ityar ityar hen Kinshasa, gartamen u tar shon la. Ingyegh ki mba ve za mkohol ne lu iorov 32,000, mba ve due sha ajiir kposo kposo yô. Ve kumba hen agirigi u anumbegh u hen gar u Kinshasa la poo. Kpa hen shighe ne, kwagh hii a mbacivir Yehova doo ga. Lu nyi i ere?

29 Anmgbian Marcel Filteau, u lu ormishen ken kpentar u Quebec, tar u Kanada, u yange tagher a mtev u sha ican sha ikyev i gomoti u Duplessis la, lu eren tom mishen ken Zaire hen shighe ne. A pase kwagh u yange er la, ér: “Sha iyange i Maaci 12, 1986 la, i na anmgbianev mba ve lu hemen nongo u Yehova ken tar u Zaire la washika u pasen ve ér, tindi lumun a mzough u Mbashiada mba Yehova la ken tar u Zaire ga.” Lu pesiden u tar la, Mobutu Sese Seko iyol na je, wa uwegh shin washika u pasen er i cir tom wase la ye.

30. Ka kwagh u vesen u nyi yange gba u Komatii u Nengen sha Branci una tsua u erene, nahan ve tsua u eren nyi?

30 Kpernan maa i yôô sha ityôugh ki redio ki tar la cii ér: “Mayange se kera ungwa iti i Mbashiada mba Yehova la ken tar u Zaire ga.” Fese je maa, i gba tôvon Mbashiada mba Yehova a ican. I nande Ayou a Tartor, i ii anmgbianev asev, shi i kôr ve, i wuhe ve ken purusu shi i gbidye ve. I wuhe mbayev mba uter vev lu Mbashiada la je kpaa. Sha iyange i Oktoba 12, 1988 la, gomoti u tar u Zaire ngohol hanma kwagh u nongo wase cii, shi ver kwe shojaa u i yilan ér Civil Guard la, lu kuran branci wase. Anmgbianev mba ve lu hemen ior mba Yehova la maa gba ijir hen Pesiden Mobutu, kpa  saa ving. Hen shighe la, gba u Kômatii u Nengen sha Branci una tsua kwagh u vesen môm u una er sha ikyaa ne yô. Kômatii ne gba henen ér, “Se̱ za wa apii ken Atejir u Tamen shinii, se tamberaa?” Timothy Holmes, ormishen u lu ortamen u wasen Kômatii u Nengen sha Branci Tom hen shighe shon la umbur kwagh u za hemen yô, ér: “Yange se sôn Yehova ser a na se kwaghfan shi a tese se kwagh u se er yô.” Kômatii ne eren msen kpoghuloo shi gbidi kwar sha kwagh ne zulee yô, a nenge ér ka a kuma u a yem a ikyaa ne ken koti ga. Kpa vea hide ve ver ishima sha u nengen sha anmgbianev shi keren igbenda i vea za hemen a tom u pasen kwagh la yô.

“Shighe u se lu zenden sha ijir ne ken koti la, se nenge er Yehova ngu a gema akaa yô”

31, 32. Atejir u Tamen u tar u Zaire yange er nyi i kpilighyol, man kwagh la yange wase anmgbianev asev nena?

31 Yange anyom nga karen imôngo yô, i de u tôvon Mbashiada a ican kpoghuloo, shi ior seer zuan a ian i eren kwagh sha asema a ve ken tar la. Kômatii u Nengen sha Afishi a Branci maa nenge ér shighe kuma u a za wa apii ken Atejir u Tamen u tar u Zaire la sha kwagh u atabam u i wa sha tom wase la ve. Kwagh u kpilighyol yô, Atejir la lumun u teman ijir la. Hen shighe ne, i cir tom wase sha iniezwa i pesiden nôngo u kuman anyom ataankarahar. Nahan sha iyange i Janawari 8, 1993 la, Atejir u Tamen u tar u Zaire kure ijir ér, kwagh u gomoti a er a Mbashiada la ka shami ga, shi i hide i na se ian i eren tom wase. Aluer u hen sha ijir i Atejir la kure ne yô, kpilighyol kpishi! Yange ujôôji wa uuma vev ikyo ga, ve wua tindi u pesiden u tar la je wa la! Anmgbian Holmes kaa ér: “Shighe u se lu zenden sha ijir ne ken koti la, se nenge er Yehova ngu a gema akaa yô.” (Dan. 2:21) Ijir i se hemba ne na yô, jighjigh u nan u anmgbianev asev seer taver kpen kpen je. Yange ve kav er Tor Yesu, a lu tesen ior nav sha u ve fa shighe u i doo u vea er kwagh man er vea er kwagh shon kpaa yô.

Mbashiada mba ken tar u Democratic Republic of Congo mba ember er ve zough a ian i civir Yehova gbar gbar yô

32 Tindi karen a atabam u i wa se la sha yô, i na branci wase  ian i van a mbamishen shi maan iyagh ki branci ki hegh, shi tôôn ityakerada yase ken ityar igen van a mi ken tar la. * Mbacivir Aôndo mba sha tar cii ka vea nenge er Yehova a lu nengen sha mkpeyol u ken jijingi u ior nav doo doo nahan, i saan ve iyol kpishi!—Yes. 52:10.

‘Yehova Ka Orwasen Mo’

33. Ka nyi se hen sha kwagh u ajir a tse agen, a se hidi se umbur kwagh u a nee?

33 Ajir a ase agen a se hide se umbur kwagh u a ne tese wang ér Yesu ngu kuren ityendezwa i yange er ér: “Mo Me na ne zwa man mfe u mba ve hendan kwagh a ven cii vea fatyô u vendan ga, u nyiman kpaa ga” la. (Ôr Luka 21:12-15.) Ashighe agen Yehova ngu a mgbegha ior mba sha ayange a ase ne mba lun er Gamaliel nahan, sha u ve kura ior nav, shi a mgbegha ujôôji man uloya mba taver asema, ve kure ior nav ijir sha mimi. Yehova ngu a na ikyav mbi utyaav mbi mbaihyomov asev mbi kera hor zwa shin mbi ese akur ga. (Ôr Yesaia 54:17.) Mba ve hendan a vese la vea kôrcio u cirin tom u Aôndo mayange ga.

34. Er nan ve ajir a se hembe la, i lu kwagh u kpilighyol yumu, man kwagh la tese nyi? (Shi nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “ Ajir a Vesen a Se Hembe ken Mbaatejir mba Tamen Ve Tom u Pasen Kwagh u Tartor U Yem Hemen Hemen La.”)

34 Er nan ve ajir a se hembe la, i lu kwagh u kpilighyol yumu? Hen sha kwagh ne: Mbashiada mba Yehova ka ior mba duen ati shin lun tagher tagher kpaa ga. Se mba her ishangen ga, shi se mba eren ma pati ga, shin se mba ye ikyar a mbapativ ser ve eren se akaa ga. Heela tseegh ga, se mba i ze a vese ken mbaatejir mba vesen la, ashighe kpishi ka i nenge ér se mba ior ‘mba fan takerada yum ga shi se mba sha kwarikaa ga.’ (Aer. 4:13) Nahan, luun er ka sha tahav mbu orumace tseegh yô, ukoti mba a tahav kuma u ôron ukwaghaôndo man mbapatii mba ve hembe kôron se ihyom la ijir nan ve ibo, geman tan ikyaa a vese ga. Nahan kpa, ukoti mban ôr ajir na se ishô kwa kimbir kimbir! Ajir a se hembe la tese ér se mba zenden “ka sha ishigh ki Aôndo” shi se mba vea Kristu imôngo kpaa. (2 Kor. 2:17) Sha nahan yô, er apostoli Paulu lu ôr nahan, se kpa se fatyô u kaan ser: ‘Yehova ka Orwasen mo, me kera cia ga.’—Heb. 13:6.

^ par. 9 Ijir i Cantwell vea Gomoti u kpentar u Connecticut la lu ijir i hiihii ken ajir a 43, a i va a mi hen Atejir u Tamen u tar u Amerika ve, Anmgbian Hayden Covington tile sha ityough ki anmgbianev la. A kpe ken inyom i 1978 la. Kwase na, yange civir Yehova sha mimi her zan zan kar kpen ken inyom i 2015 sha anyom 92.

^ par. 12 Ijir i i wa ve la lu sha ci u tindi ugen u i wa ken inyom i 1606 la yô. Tindi la yange na mbaajiriv ian i nan or ibo, zum u ve nenge ér kwaghôron u nan na mbagenev ishimavihin yô, aluer ka kwagh u mimi nan er je kpaa.

^ par. 14 Ken inyom i 1950 la, iorov 164 lu eren tom u pasen kwagh hanma shighe la ken kpentar u Quebec kua iorov 63 mba ve bee Makeranta u Gileadi, shi ve lumun u va eren tom hen ijiir ne la. Er lu u vea za tagher a mtev u sha ican u vihin tsung nahan kpa ve wa ikyo ga.

^ par. 15 Anmgbian W. Glen How lu loya u taver ishima, u hii ken inyom i 1943 la je zan zan inyom i 2003 la, lu zenden ajir, ôron kwagh sha ci u Mbashiada mba Yehova ken tar u Kanada kua ken ityar igen kpaa yô.

^ par. 16 Wea soo u seer fan kwagh u ijir ne yô, nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “The Battle Is Not Yours, but God’s”, (Ityav Ka Mbi Yenev Ga, Ka Mbi Aôndo Je) la, ken Awake! u Aipor 22, 2000, peeji 18-24.

^ par. 32 Ken masejime yô, i va kura ushoja mba Civil Guard mbara hen afishi a branci kera; kpa i hide i za maa afishi a branci a he hen ijiir igen.