Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 7

Igbenda i Pasen Kwagh—Mba Aren a Ior sha Hanma Gbenda Cii

Igbenda i Pasen Kwagh—Mba Aren a Ior sha Hanma Gbenda Cii

KWAGH U I TIM SHA MI KEN ITYOUGH KIN YÔ

Ior mba Aôndo ka ve er tom a igbenda i pasen kwagh kposo kposo, sha u vea ar a ikpelaior yô

1, 2. (a) Ka gbenda u nyi Yesu yange er tom a mi sha u lamen a ikpelaioro? (b) Mbahenen mba Kristu mba jighjigh mbara za hemen u dondon ikyav na la nena, man lu sha ci u nyi?

IKPELAIOR yange i va kase Yesu hen kpezegemnger, Yesu maa nyôr shin tso, yem ken atô daalaa. Sha ci u nyi? Sha ci u Yesu fa er kwavmnger la ua na ikyenge na ia kar tsembelee, nahan ikpelaior la cii ia hemba ungwan loho na wang yô.—Ôr Marku 4:1, 2.

2 Ken anyom a a kar cii ve Tartor u Aôndo hii u hemen sha la man anyom a Tartor la hii u hemen ve dondo la cii, mbahenen mba Yesu mba jighjigh mbara dondo ikyav na la. Ve er tom a igbenda i he sha u samber a loho u dedoo u Tartor la sha er ua ar a ior kpishi yô. Heela tseegh ga, ior mba Aôndo za hemen u duen a igbenda i he i pasen kwagh sha hemen u Tor u Tartor la. Er akaa a lu geman shi iwa i he i lu duen yô, ior mba Aôndo kpa mba nyôôso igbenda ve i pasen kwagh la. Se soo u aren a ior kpishi er se fetyô la, cii mkur una va ye. (Mat. 24:14) Nenge ase igbenda igen i se er tom a mi sha u aren a ior, hanma ijiir i ve lu cii yô. Shi gbidye kwar sha igbenda i u fatyô u kaven jighjigh u nan u mba yange ve samber a loho u dedoo sha ayange a ken ijime la yô.

Igbenda i Aren a Ikpelaior

3. Gbenda u yange se er tom a upipambaabaver la na mba ve kôr mimi ihyom la ishimavihin nena?

3 Upipambaabaver. Anmgbian Russell vea ahuraior a na yange ve hii u gberen Iyoukura ken inyom i 1879 la sha u vea wase ior kpishi ve ungwa loho u Tartor la yô. Nahan kpa, ka inja er ken anyom pue a yange kar cii man inyom i 1914 la, Kristu lu wasen se sha u se samber a loho u dedoo sha gbenda u se hemba aren a ior cii nahan. Kwagh ne yange hii u eren ken inyom i 1903 la. Ken inyom la, E. L. Eaton, orshua u upasetô mbagenev ken côôci i Mbaprotestanti, ken kpentar ugen ken Amerika lôhô Charles Taze Russell ér a̱ va vea nyiman kwagh ken igbar sha akaa a ken Bibilo. Eaton yange nger Russell washika kaa ér: “M nenge mer a doo ior kpishi u ungwan anyiman a ken igbar a sha akaa a mnenge wam a kaha kposo a u wou la.” Russell vea ahuraior a na kpa yange ve nenge ér anyiman la aa doo ior, nahan ve kaa ér i̱ gber a ken ipipaabaver i vesen igen, i í yilan ér The Pittsburgh Gazette la. Ngeren mba sha kwagh u anyiman ne yange ve za gwa kpishi shi gbenda u Russell pase mimi u ken Bibilo wang la na yô, pipaabaver la kaa ér ia gema gberen akaaôron a Russell hanma kasua.  Kwagh ne yange una vihi ior mba ve kôr mimi ihyom la je a gande!

Ken inyom i 1914 la, upipambaabaver mba hemban er 2,000 nahan lu gberen akaaôron a Russell

4, 5. Ka ieren i nyi Russell yange tese, man mba ve lu sha aan a tom ken nongo u Aôndo la vea dondo ikyav na la nena?

4 Ica gba ga je tsô, upipambaabaver mbagenev kpa soo ér vea gema gberen akaaôron a Russell. Ken inyom i 1908 la, Iyoukura pase ér í gema gberen akaaôron a Russell ken “upipambaabaver pue kar môm hanma shighe.” Nahan kpa, anmgbianev mbagenev mba ve fa kwagh u upipambaabaver dedoo yô, wa Russell kwagh ér, aluer i mough a afishi a nongo wase hen gar u Pittsburgh i yem a mi hen gar u a hembe zan iti yô, upipambaabaver mbagenev kpishi kpa vea geman gberen ngeren mba pasen Bibilo mbara. Russell yange hen sha kwaghwan la man sha atôakaa agen kpaa, maa mough a afishi la yem a a ken gar u Brooklyn, ken kpentar u New York, ken inyom 1909 la. Man nyi i eree? Ken atô u iwer kpuaa tseegh, upipambaabaver mba kuman er 400 nahan lu gberen akaaôron a Russell, man ingyegh kin lu seer a seer. Sha shighe u Tartor la hii u hemen ken inyom i 1914 la nahan, upipambaabaver mba hemban 2,000 nahan lu gberen akaaôron man ngeren mba Russell ken ijô inyiin!

5 Ka kwagh u injaa u nyi se hen ken kwagh u yange za hemen ne? Doo u mba ve lu mbahemenev ken nongo u Aôndo nyian la vea dondo ikyav i Russell i hiden a iyol ijime la. Sha nyi gbenda? Zum u ú lu tsuan kwagh u injaa u a er yô, doo u ú kegh ato a kwaghwan u mbagenev kpaa.—Ôr Anzaakaa 15:22.

6. Akaa a mimi a i gberen ken ipipaabaver la yange bende a kwase ugen nena?

6 Akaa a mimi a sha kwagh u Tartor a i nger ken upipambaabaver la gema uma u ior kpishi. (Heb. 4:12) U tesen ikyav yô, kwase ugen u i yilan un ér Ora Hetzel, u yange er batisema ken inyom i 1917 la, lu môm ken ior kpishi mba yange ve hen mimi sha u ôron ngeren mbara yô. Ora pase er yange un hen mimi yô, a kaa ér: “Yange m eren nom yô, m za mer me za zua ashe a ngôm ken gar u Rochester, ken kpentar u Minnesota. M za nyer yô, m nenge ngôm lu tôndon ngeren mbagenev ken ipipaabaver igen veren vough vough. Lu akaaôron a Russell. Tsô ngôm pasem akaa a yange hen ken ngeren mba shon la.” Ora lumun akaa a mimi a ngô na pase un la, nahan a za hemen u pasen kwagh u Tartor u Aôndo sha jighjigh zan zan kuma er anyom 60 nahan.

7. Ka nyi yange i na ve mbahemen nongo wase hide nenge sha kwagh u gberen loho u mimi ken upipambaabaver laa?

7 Akaa a vesen ahar yange er ken inyom i 1916 la, a a na ve mba ve lu hemen ken nongo u Yehova la hide gbidye kwar sha kwagh u loho u dedoo u pasen ken upipambaabaver la yô. Hiihii yô, i lu nôngon Ityav mbi Vesen hen shighe la, nahan hingir ican kpishi u zuan a akaa a gberen ityakerada. Ken inyom i 1916 la, gbaatom wase u ngeren abaver u ken Ingila la ôr kwagh u mtaver ne, ér: “Ka upipambaabaver 30 tseegh ve lu gberen Loho wase hegen ye. Ikyav tese ér, iyenge ne ia seer panden kpishi sha ci u pipa u gberen ityakerada ngu taver ishe seer a seer.” Kwagh u sha uhar yô, lu ku u Anmgbian Russell kpe ken uwer u Oktoba 31, inyom i 1916 la. Sha nahan yô, Iyoukura i Disemba 15, 1916 la yange i̱ yôô ér: “Hegen u Anmgbian Russell a saa ku ne, se de u gberen loho wase [ken upipambaabaver] jimin cii.” Shin er i de u  pasen kwagh sha gbenda ne nahan kpa, igbenda igen er, vidio i “Photo-Drama of Creation” (“Foto u Iniumbe I sha Kwagh u Igbetar”) la nahan, za hemen u urugh ior van a ve ken nongo u Yehova.

8. Yange i er nan ve i fatyô u duen a vidio i “Photo-drama of Creation” la?

8 I hii u tesen ior ufoto. Russell vea ahuraior a na yange ve er tom kuma er anyom atar nahan cii ve, ve fatyô u eren vidio i “Photo-Drama of Creation,” i ve due a mi ken inyom i 1914 la ye. (Anz. 21:5) I yilan senema ne ér, Iniumbe. Lu senema u i nungwa ufoto mba tenger, man ikyenge kua iov man ufoto mba duen miren, mba lun ukala kposo kposo yô. Ior uderi imôngo yange ve er iniumbe sha akaa a ken Bibilo, nahan i tôô foto u kwagh u ve er la, man u annyamev je kpaa. Ibaver igen i i due a mi ken inyom i 1913 la, kaa ér: “Yange i tôô foto u annyamev kpishi ken zegejiir ugen u veren annyamev, nahan i tese kwagh u Noa la ken Senema u ior lu lamen ker ne.” Mbakperanakaa mba ken gar u London  man New York man Paris man Philadelphia yange ve kpela ufoto mba lun ukala ukala uderi imôngo mba i tese ken senema ne yô.

9. Yange i vihi shighe man inyaregh kpishi u eren vidio i “Photo-Drama” sha ci u nyi?

9 Er nan ve yange i vihi inyaregh man shighe kpishi sha u eren vidio i “Photo-Drama” nee? Yange i lumun zwa môm sha mbamkohol mba vesen mba i er ken inyom i 1913 la ér: “Upipambaabaver mba ken Amerika mba geman mnenge u ior tsung je. Mba eren kwagh ne sha u kpelan ukatun man ufoto ken upipambaabaver man umagazin vev, shi er usenema kpa ior kpishi ve soo kwagh ve hegen shi i lu u a fatyô u tesen ve sha igbenda kposo kposo yô, tese ér, akaa ne gba kwagh tsung. Sha nahan yô, se na jighjigh ser doo kpishi u se mbapasenkwagh man mbatesen ior Bibilo mba se soo u zan ikyura mban, se eren tom a ufiim man usenema kpoghuloo ken tom wase u pasen ivangeli shi tesen ior kwagh la sha ci u ka gbenda u hemban doon u pasen ior kwagh je ne.”

Top: Anyou u mbatesen vidio yange ve tema ker ve tesen ior “Photo-Drama” la; bottom: Ufoto mba duen miren mba vidio i “Photo-Drama”

10. Yange i tese ior vidio i “Photo-Drama” la za kighir nan je?

10 Ken inyom i 1914 la hanma iyange yô, yange i tese vidio i “Photo-Drama” ne ken agar a kuman 80 nahan. Ior mba ken tar u Amerika man Kanada mba kuman iyenge er miliôn anigheni nahan yange ve nenge tser ne. Ken inyom shon i môm, i tese “Photo-drama” ne ken tar u Australia man Denmark man Finland man Ingila man Jamani man New Zealand man Norway man Sweden man Switzerland. Shi yange i er vidio ne sha gbenda ugen, i lu a ufoto mba tenger mbara ga, sha u a tesen ior hen ugeri mba kiriki yô. I yilan vidio ne ér “Eureka Drama.” Yange i hemba lun ican ga u zenden a mi, shi i taver ishe kpaa ga. Ken inyom i 1916 la nahan i er vidio i “Photo-Drama” shin i “Eureka Drama” la ken zwa u Armenia man Dano-Norway man French man Grika man Ishpania man Italia man Jamani man Poland kua Sweden kpaa.

Ken inyom i 1914 la, i tese “Photo-Drama” ken ayou a ior iv ker poo yô

11, 12. Vidio i “Photo-Drama” la yange i wase gumor ugen nena, man ka ikyav i nyi gumor shon a vere?

11 Vidio i “Photo-drama” i i er ken zwa French la yange i wase gumor ugen u lu anyom 18 kpishi. I yilan un ér Charles Rohner. Charles kaa ér: “Yange i tese vidio ne hen geri wase u i yilan ér Colmar, Alsace la, ken tar u France. Ken mhii u tser shon la je, gbenda u i pase mimi u Bibilo wang la doom kpen kpen.”

12 Kwagh ne na yô, Charles er batisema, shi hii tom u pasen kwagh hanma shighe la ken inyom i 1922. Tom u hiihii u i na un yô, lu u tesen ior “Photo-drama” la ken tar u France. Charles ôr kwagh u tom ne ér: “Yange i nam ityom kpishi, i yô, lu jita i kuhwan, man u nengen sha inyar man ityakerada. Shi i kaa a mo ér m yangen ayôôso shighe u i gbe u a tese vidio ne yô. A duen ahumbe yô, se na ior ityakerada. Yange se tese hanma anmgbian u nomso shin u kwase ijiir i nana tile ken iyou i ior ve tem ker la yô. Hanma ve yô, nan kôr ityakerada sha ave ikyoon, nahan nan na hanma or hen ijiir i nan til la. Heela tseegh ga, sha hunda u nyôron ken iyou la kpa, yange se ver tebur se tar ityakerada sha mi kpishi.” Ken inyom i 1925 la, i lôhô Charles ér a za er tom ken Bethel u hen gar u Brooklyn, ken kpentar u New York la. Ze yô, i na un tom u hemen mbaamoo u kuhwan ityogholough sha ityôgh ki redio ki hegh ki i yilan ér WBBR la. Er se tim sha ikyav  i Anmgbian Rohner ne nahan, doo u se pine ayol a ase ser, ‘M kegh iyol u lumun nyityô tom u i nem sha u wasen u samber a loho u Tartor cii kpa?’—Ôr Yesaia 6:8.

13, 14. Yange i er tom a redio sha u samber a loho u dedoo nena? (Shi nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Uporogeram mba sha Ityôgh ki Redio ki WBBR La” man u a lu a itinekwagh ér, “ Mkohol u Vesen u A Tsa a Hungur a Mi Ga Yô” la)

13 Redio. Ken kwavanyom u 1920 la, i hii u panden tom u eren vidio i “Photo-Drama” la kure kure, kpa hen shighe la redio gema hingir gbenda u injaa u samber a loho u dedoo u Tartor. Ken uwer u Aipor 16, 1922 la Anmgbian Rutherford pase kwagh sha redio sha kwa hiihii ken gar u Philadelphia, kpentar u Pennsylvania. Iorov mba kuman er 50,000 nahan yange ve ungwa kwaghôron na u lu a itinekwagh ér, “Millions Now Living Will Never Die” (Ior Umiliôn Imôngo Mba Ve Lu Uma Hegen ne Vea Kpe Mayange Ga) la. Ken inyom i 1923 la, i hii u nan akaaôron a sha mkohol u vesen sha redio. Shi er se pasen kwagh sha mtôm ma redio ma ma lu ma esem ga yô, mbahemen nongo wase nenge ér hemba doon u se lu a ityôgh ki redio yasegh. Nahan se tim ityôgh ki redio yasegh hen eniel u Staten Island, ken kpentar u New York, i yilan ki ér WBBR. I hii u pasen kwagh sha ityôgh ki redio kin ken uwer u Febewari 24, 1924 la.

 Ken inyom i 1922 la, iorov mba kuman er 50,000 nahan ungwa kwaghôron sha redio u lu a itinekwagh ér, “Ior Umiliôn Imôngo Mba Ve Lu Uma Hegen ne Vea Kpe Mayange Ga” la

14 Iyoukura i Desemba 1, 1924 yange i pase ityôkyaa i yange se hingir u lun a ityôgh ki redio ki WBBR la yô, ér: “Se na jighjigh ser ken igbenda i se hila er tom a mi la cii, redio hemba kan gbenda u dedoo u samber a loho u mimi, u u taver ishe ga yô.” Iyoukura la shi kaa ér: “Aluer Ter nenge doo un u se tim mtôm ma redio magenem kpaa yô, una va se a inyaregh ki eren tom ne sha gbenda u a nenge i doo un la.” (Ps. 127:1) Nahan ken inyom i 1926 la, ior mba Yehova hingir u lun a mtôm ma redio ataratar. Mhar lu ken tar u Amerika, i tim ki môm ken gar u New York, i yilan ki ér WBBR, ki gen la di lu ikyua a gar u Chicago, i yilan ki ér WORD. Mtôm magenem ma mnyiim mara lu ken Kanada, hen tiôntar u Alberta man British Columbia man Ontario man Saskatchewan.

15, 16. (a) Mbahemenev mba aduav mba ken Kanada yange ve er nyi sha kwagh u anmgbianev lu pasen sha ityôgh ki redio la? (b) Akaaôron a yange i naan sha redio la wase tom u pasen kwagh sha uya uya la nena?

15 Mbahemenev mba aduav yange ve kav er se lu samber a loho u Bibilo ne sha redio yô. Anmgbian Albert Hoffman yange fa kwagh u tom u se lu eren hen ityôgh ki redio ki hen Saskatchewan, ken Kanada la tsembelee. A kaa ér: “Ior kpishi lu fan kwagh u Mbahenen Bibilo seer a seer [sha ayange la i yilan Mbashiada mba Yehova ér Mbahenen Bibilo]. Yange i samber a loho u dedoo kpishi, kpa ka va ker ken inyom i 1928 la yô, mbahemenev mba aduav tuur mbautahav ken ityô, nahan i ngohol laasen u i na Mbahenen Bibilo ian i timin mtôm ma redio ken Kanada la.”

16 Er i cir mtôm asem ma ken Kanada la nahan kpa, se za hemen u kimbin inyaregh, samber a akaaôron a ken Bibilo sha utashan mba redio mba ior mbagenev. (Mat. 10:23) Er se soo ser ior ve hemba zuan a iwasen ken kwaghpasen u sha redio la yô, se gema ngeren ati a utashan mba redio mba se pasen mimi u Bibilo sha mi la ken Iyoukura man magazin wase u i yilan ér The Golden Age (u i yer un hegen ér Awake!) la, sha er shighe u mbapasenkwagh ve dugh kwaghpasen sha uya uya yô, vea fatyô u tesen ior  utashan mbara shi taver ve ishima u ungwan loho wase sha utashan mba shon kpaa yô. Kwagh ne wase nena? Ngeren u Bulletin u Janawari 1931 kaa ér: “Tom u pasen kwagh sha redio la u za hemen u taver anmgbianev asema u pasen kwagh sha uya uya. Afishi a branci zua a ripoti kpishi i tesen ér ior mba ungwan kwaghôron u Anmgbian Rutherford sha redio, nahan ka a due kwaghpasen a za zua a ve yô, ve kegh iyol u ngohol ityakerada yase.” Bulletin la kaa ér tom u pasen kwagh sha redio man u pasen kwagh sha uya uya la “ka igbenda i vesen ihiar i pasen kwagh i nongo u Ter u lu eren tom a mi yô.”

17, 18. Er akaa va gema nahan kpa, redio za hemen u wasen se u eren tom u pasen la nena?

17 Ken kwavanyom u 1930 la, i hii u hendan a vese kpoghuloo ér se de u kimbin mba ve lu a utashan mba redio la inyaregh, pasen kwagh sha mi. Er akaa va gema hen shighe la yô, ior mba Yehova kpa gema gbenda u ve pasen kwagh la, ken mbee u inyom i 1937 la. Ve de u kimbin inyaregh, pasen kwagh sha utashan mba iorov, ve hide ve hemba veren ishima u pasen kwagh sha uya uya. * Nahan cii kpa, redio za hemen u lun gbenda u injaa u samber a loho u dedoo ne sha ajiir a icaa shin ken ityar i i lu ica hiinii yô. U tesen ikyav yô, ken inyom i 1951 zan zan 1991 la, tashan ugen ken West Berlin, ken tar u Jamani, lu yôôn loho wase u Bibilo la hanma shighe sha er ior mba ve lu ken vegher u Jamani u i yilan ér East Germany la vea ungwa loho u Tartor yô. Hii ken inyom i 1961 zan zan nôngo u hemban er anyom 30 nahan, hanma kasua yô ityôgh ki redio ki vesen ki gen ken tar u Suriname, ken veghertar u South Amerika la ki samber a mimi u Bibilo i kuma miniti 15. Hii ken inyom i 1969 zan zan inyom i 1977 la, nongo wase pase kwagh sha itinekwagh i “Icighan Ruamabera Cii Ngu a Inja” la sha redio hemba kwa 350. Yange se pase kwagh sha itinekwagh ne sha utashan mba redio 291 mba ken ikpentar 48, ken tar u Amerika. Ken inyom i 1996 la, hanma kasua yô, ityôgh ki redio ki gen ken Apia, gartamen u tar u Samoa, lu samber a loho wase sha itinekwagh i “Mbamlumun sha Mbampin mba Bibilo Mba U Pin La.”

18 Er kwavanyom u 1990 la lu zan u been la, redio kera lu gbenda u vesen u samber a loho u dedoo ga. Nahan kpa, iwa igen za due i i lu wasen se u aren a zegekpelaior i i gbe je se lu a vande aren a i ga yô.

19, 20. Ior mba Yehova bugh ijiir i sha Intanet i jw.org la sha ci u nyi, man ijiir ne ngi a iwasen nena? (Shi nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ JW.ORG” la.)

19 Intanet. Ken inyom i 2013 la, ior mba ve za sha Intanet sha tar cii yô, kuma iorov biliôn 2 man miliôn 700, inja na yô ken atô u hanma iorov 100 yô, iorov mba kuman er 40 nahan ve za sha Intanet. I ker ahaba ér, ken iyenge i ior mba zan sha Intanet ne, iorov mba kuman er biliôn uhar nahan ka ve za sha Intanet sha mbaanar er, hanseeti man ankômputa u cuku u i yer ér tablet la nahan. Iyenge ne ngi seer a seer sha tar cii. Ken Afrika tseegh kpa ior mba hemban iyenge er miliôn 90 nahan ka ve bugh Intanet sha uhanseeti vev. Kwagh ne gema gbenda u ior kpishi ve lu zuan a mfe sha akaa hegen ne tsung je.

 20 Hii ken inyom i 1997 la, ior mba Yehova hii u eren tom a gbenda u lamen a ior wuee ne. Ken inyom i 2013 la, ijiir yase i sha Intanet i jw.org la lu ken ijô kuma er 300 nahan, shi i ver ngeren mba pasen Bibilo ken ijô i hemban er 520 nahan, mba ior vea fatyô u kuran yô. Hanma iyange yô, ior kposo kposo mba hemban er 750,000 nahan ka ve za hen ijiir yase i sha Intanet ne. Dugh icer i vidio i ior ve nengen la kera yô, hanma uwer yô, ior ka ve kura ityakerada hen ijiir ne i hemba miliôn 3, umagazin di i hemba miliôn 4 shi ve kura icer i ungwan a ungwa i hemba miliôn 22.

21. Ka nyi u hen ken kwagh u orgen u i yer un ér Sina la?

21 Ijiir yase i sha Intanet ne hingir gbenda u vesen u se lu samber a loho u dedoo u Tartor u Aôndo yô, kua ken ityar i i cir tom wase u pasen kwagh la je kpaa. U tesen ikyav yô, ken mhii u inyom i 2013 la, orgen u i yer iti na ér Sina yô, zua a ijiir yase i sha Intanet i jw.org la, maa yila afishi a ase a shin itine, a a lu ken tar u Amarika la, pine ér i seer pasen un kwagh u Bibilo. Myer u Sina yila afishi a ase a shin itine la lu kwagh u kpilighyol sha ci nyi? Tsombor u Sina ka Mbamusulumi, shi ngu ken agar a ken toho ica ken tar u i cir tom u Mbashiada mba Yehova ker gbidigh gbidigh yô. Sina yange yer yô, i ker Orshiada u ken tar u Amarika u nana henen Bibilo a na kwa har ken hanma kasua yô. I lu henen Bibilo a na sha vidio i sha Intanet.

Teaching Individuals

22, 23. (a) Igbenda i pasen ikpelaior loho u dedoo hen shighe môm la kar tile sha ityough ki tom u pasen kwagh sha uya uya laa? (b) Tor la ver iniôngon yase doo doo nena?

22 Igbenda i se er tom a mi sha u aren a ior kpishi, er upipambaabaver man vidio i “Photo-Drama” man utashan mba redio man Intanet nahan cii, yange i ver ishima ér i kar i tile sha ityough ki kwaghpasen u sha uya uya la ga. Sha ci u nyi? Sha ci u ior mba  Yehova mba dondon ikyav i Yesu ver la. Yesu yange pasen ikpelaior kwagh tseegh ga, kpa yange a hemba veren ishima u lamen a ior asange asange. (Luka 19:1-5) Shi Yesu yange tese mbahenen nav ér ve eren nahan, shi na ve loho u vea pase la kpaa. (Ôr Luka 10:1, 8-11.) Er se vande pasen ken Ityough ki sha 6 nahan, hanma shighe cii mba ve hemen ken nongo u Yehova la ka ve taver hanma or u civir Yehova ishima ér nana lamen a ior ishigh a ishigh.—Aer. 5:42; 20:20.

23 Er yange i ver Tartor sha, anyom a kar hegen i kom deri ne, ior mba hemban er miliôn 7 man dubu 900 nahan mba eren tom u tesen ior kwagh u mbaawashima mba Aôndo mbara kpoghuloo je. Ikyav tese wang ér, Tor wase haa iveren sha igbenda kposo kposo i se er tom a mi u yôôn angwe u Tartor la. Er sé lu henen ken ityough ki dondon kin nahan, Tor la shi na se ikyav mbi tomov mbi samber a loho u dedoo hen hanma ikyurior man hanma nongo man hanma zwa.—Mpa. 14:6.

^ par. 17 Ken inyom i 1957 la, mba ve lu hemen nongo u Yehova la mase cirin ityough ki redio yasegh ki WBBR, ki ki lu ken gar u New York la.