Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Tartor u Aôndo Ngu Hemen!

 ITYOUGH 16

U Kumban Imôngo Civir Aôndo

U Kumban Imôngo Civir Aôndo

KWAGH U I TIM SHA MI KEN ITYOUGH KIN YÔ

U timen sha mzehemen kua mluainja u mbamkombo asev

1. Zum u mbahenen kohol imôngo la, ka iyua i nyi yange ve zua a mini, man er nan ve gba u a na ve iyua laa?

YANGE mba nderen Yesu shin ku kera yô, ica gba ga maa mbahenen nav kohol imôngo sha u taver ayol a ve asema. Nahan kpa, er ve lu cian mbaihyomov vev yô, ve wuhe ihinda cica cii. Nenge ase er mciem yange ma a bee ve iyol , zum u Yesu va ande hen a ve, kaa ér: “Ngohol nen Icighan Jijingi” la yô! (Ôr Yohane 20:19-22.) Shighe kar yô, mbahenen shi kohol imôngo, nahan Yehova haa icighan jijingi na sha a ve. Mimi yô, yange vea zua a agee a eren tom u pasen kwagh u u lu ve inya la je, ka u ôron ga!—Aer. 2:1-7.

2. (a) Yehova ne se agee nena, man er nan ve i gbe u se zua a agee shono? (b) Mcivir u hen Tsombor ka kwagh u injaa sha ci u nyi? (Nenge ngeren u shin kpe la, kua ngeren u a lu a itinekwagh ér “ Mcivir u hen Tsombor” la, sha peeji 175.)

2 Se mba tagher a mbamtaver mba lun er mba anmgbianev asev tagher a mi sha ayange a mbaapostoli la nahan. (1 Pet. 5:9) Ashighe agen, se mbagenev mcie u cian or la ngu a lu ken a vese. Sha nahan yô, gba u se suur sha agee a Yehova a ne se la, sha er se za hemen u pasen kwagh yô. (Ef. 6:10) Yehova ne se agee ne shighe u se ze mbamkombo asev yô. Se mba eren mbamkombo nyian utaan ken hanma kasua, ka mkombo u Kwaghôron u ken Igbar man Iyoukura i Henen man Bibilo i Henen ken Tiônnongo man Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo kua Mkombo u Henen Tomshiren. * Shi ka se kohol imôngo kwa nyiin ken inyom sha u eren mkohol u vesen man mbamkohol mba ningir uhar kua mkombo u umbur ku u Kristu. Er nan ve i gbe hange hange u se zaan mbamkombo mban ciili? Mbamkombo asev mba se eren nyian ne yange ve hii nena? Man gbenda u se nengen mbamkombo asev la, ka u tese ér se mba nyi ioro?

Er Nan Se Kohol Imôngo?

3, 4. Yehova kaa a ior nav ér ve eren nyi? Tese akav.

3 Yehova kaa a ior nav ér ve kohol imôngo ve civir un. U tesen ikyav yô, ken inyom i 1513 C.S.Y (Cii man Shighe u Yesu) la, Yehova na ikyurior i Iserael atindi a na, man tindi ugen ken atindi la kaa ér, ve waan iyange i memen ikyo sha er hanma tsombor ua civir un shi ua henen atindi a na yô. (Dut. 5:12; 6:4-9) Yange Mbaiserael vea dondon tindi la yô, kwagh la a wase icombor ve i seer lun kangenaa, shi ikyurior la i lu ikyua a Aôndo shi i taver ken jijingi. Kpa yange vea per tindi la, vea kera kohol imôngo hanma shighe sha u civir Yehova ga yô, Yehova a venda ve.—Lev. 10:11; 26:31-35; 2 Kron. 36:20, 21.

 4 Shi nenge ase ikyav i Yesu kpa ver ne. Yange lu ieren i Yesu i zan ken shinagoge sha hanma iyange i memen. (Luka 4:16) Yesu va kpen shi mba nderen un shin ku yô, mbahenen nav za hemen a ieren i kohol imôngo hanma shighe la, shin er ve kera lu sha ikyev i tindi u iyange i Memem ga nahan kpaa. (Aer. 1:6, 12-14; 2:1-4; Rom. 14:5; Kol. 2:13, 14) Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli mbara yange vea za mbamkombo mban yô, ve zua a ityesen shi ve taver ayol a ve asema tseegh ga; kpa ve na Aôndo inaav mbi iwuese sha mbamsen vev, kua akaaôron a ve man atsam a wan—Kol. 3:16; Heb. 13:15.

Mbahenen mba Yesu yange ve kohol imôngo sha u taver ayol a ve asema

5. Er nan ve se ze mbamkombo hanma kasua shi se ze mbamkohol mba kiriki man mba vesen hanma inyom? (Shi nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “ Mbamkohol mba sha Inyom Mba ve Wasen Ior mba Aôndo u Lun ken Mzough La,” sha peeji 176.)

5 Se kpa ka sea za mbamkombo asev mba se eren hanma kasua mbara kua mbamkohol asev mba kiriki man mba vesen mba se eren hanma inyom la yô, kwagh ne a tese ér se mba suen Tartor u Aôndo, shi icighan jijingi kpa a na se agee, shi se taver mbagenev asema sha akaa a ka se ôron a pasen jighjigh wase la. Kpa u hemban yô, ka se zua a ian i civir Yehova sha mbamsen asev, man mbamlumun mba ka se naan ken mbamkombo la kua atsam a wan. Alaghga gbenda u se eren mbamkombo asev la ua kaha a gbenda u ngise Mbaiserael eren mbamkombo vev la, kua gbenda u Mbakristu mba sha shighe u mbaapostoli la eren la, nahan kpa, mbamkombo asev mba a inja kpishi er mbara nahan. Mbamkombo asev mba se eren nyian ne yange ve hii nena?

Mbamkombo Mba Se Eren Hanma Kasua Mba Ve Taver Se Asema u Lun a “Dooshima man Aeren a Dedoo” La

6, 7. (a) Ka nyi i lu awashima u mbamkombo aseve? (b) Hanma annongo yô, yange eren mbamkombo er a soo la nena?

6 Shighe u Anmgbian Charles Taze Russell hii u keren mimi u ken Mkaanem ma Aôndo la, a nenge ér, doo u una kohol vea mbagenev mba ve kpa ve lu a isharen la yô. Ken inyom i 1879 la, Russell nger ér: “Mo vea ior mbagenev mba ken gar u Pittsburgh,  se hii u kohol imôngo henen Bibilo sha hanma iyange i Lahadi sha er se timen ken Ruamabera yô.” Yange i taver ior mba ve ôron Iyoukura i Shion la cii ishima ér, ve kumban imôngo; nahan ken inyom i 1881 la, i gema eren mbamkombo ken gar u Pittsburgh man Pennsylvania sha hanma Tomatar man Lahadi. Iyoukura i Novemba 1895 kaa ér awashima u mbamkombo mban yô, lu u wasen “Mbakristu u kohol imôngo shi lun a dooshima man mhen môm,” shi mbamkombo mban wase mba ve zaan ve la u taver ayol a ve asema.—Ôr Mbaheberu 10:24, 25.

7 Nahan kpa, hanma annongo u Mbahenen Bibilo yô, yange eren mbamkombo mban er a soo la man sha shighe u a soo la kpaa. Man kwagh ne za hemen nahan anyom imôngo. U tesen ikyav yô, washika u annongo u Mbahenen Bibilo ugen ken tar u Amerika yange nger, u i gber ken ngeren ugen ken inyom i 1911 la, kaa ér: “Hanma kasua yô, ka a hemba kpa se nyôr mkombo kwa taan.” Yange ve nyôr mbamkombo mban sha iyange i Hiitom man Tomatar man Tomataan shi ve nyôr ve kwa har sha iyange i Lahadi. Annongo ugen ken Afrika di nger washika, u yange i gber ken ngeren ugen ken inyom i 1914 la, kaa ér: “Se mba nyer mkombo kwa har ken uwer, ka se hii sha iyange i Tomataan zan zan se kure sha iyange i Lahadi.” Nahan kpa, shighe kar yô, i hii u eren mbamkombo asev er se eren hegen nahan la. De ase se time nen sha yiase i mbamkombo mban kpuaa.

8. Ka atineakaa agen a nyi yange i na kwaghôron sha mi sha ayange a tsuaa laa?

8 Mkombo u ken Igbar. Anmgbian Russell yange hii u gberen Iyoukura i Shion ken inyom i 1879 la; ka ker ken inyom i 1880 yô, a hii u zenden pasen kwagh er Yesu nahan. (Luka 4:43) Kwagh u Anmgbian Russell lu eren ne, va hingir mkombo wase u se eren hegen, i yer ér Mkombo u ken Igbar la. Iyoukura igen ngur ôron kwagh u zende u Russell ugen yô, i kaa ér, “a doo [Russell] kpishi u lamen a ior mba ve kohol imôngo la sha ‘Kwagh u Tartor u Aôndo.’” Mba veren atôônanongo ken ityar igen shighe kar yô, ken inyom i 1911 la, i taver hanma tiônnongo ishima ér a tindi ior mba ve fe u nan kwaghaôron yô, ve za sha ajiir agen hen haregh ve, ve za na akaaôron ateratar sha atineakaa er, ijirôron man nagh ku ipaan nahan. Yange a za na kwaghôron a been yô, i yôô itine i kwaghôron u a na ken kasua u dondon la, kua iti i or u nana na kwaghôron shon la kpaa.

9. I za hemen u geman gbenda u i eren Mkombo u ken Igbar la ken anyom a karen la nena, man ka nyi u er sha u tesen wer mkombo ne doo u ishima?

9 Ken inyom i 1945 la, Iyoukura yôô mhii u Mkombo u ken Igbar u a er tar sha won cii, u a lu nan akaaôron anigheni a a har sha Bibilo sha kwagh u “mbamzeyol mba vesen mba sha ashighe ne yô.” Ngise la, ior mba yange i tsua ve ér ve na kwaghôron u ken igbar la, ve na akaaôron sha atinekaa a wanakiriki u jighjigh a tindi a mi la tseegh ga, kpa ve dugh atinekaa a ve, ve za na kwaghôron a mi. Nahan kpa, ken inyom i 1981 la, i kaa a mba nan akaaôron cii ér ve naan akaaôron a i tindi a mi sha atôônanongo la tseegh. * Cii man inyom i 1990 la yô, yange í tese shin ngeren mba nan akaaôron a ken igbar mbagenev ér i̱ wa mbaungwan ker, shin i̱ tese ikyav i nengen; kpa ken inyom i 1990 la,  i sôr kwagh ne, nahan ior gema tilen ve tseegh nan akaaôron. Shi ken uwer u Janawari, inyom i 2008 la, i sôr kwagh ugen kpaa, i gema nan akaaôron a ken igbar ken miniti 30, kera lu miniti 45 ga. Er i gem akaa kpishi sha gbenda u nan akaaôron a ken igbar la nahan kpa, akaaôron a injaa a ka i wa iyol sha mi tsemblee la, za hemen u seer taver jighjigh u ior ve ne Mkaanem ma Aôndo la, shi nga tesen se akaa kposo kposo sha kwagh u Tartor u Aôndo. (1 Tim. 4:13, 16) Ka saan we iyol u lôhôn mba u sôron ve mbara, kua mbagenev mba ve lu Mbashiada ga la wer, ve va ungwa akaaôron a injaa a a har sha Bibilo ne kpa?

10-12. (a) Gbenda u yange i eren Mkombo u Iyoukura i Henen la gema nena? (b) Ka mbampin mba nyi i doo u ú pine iyol youwe?

10 Mkombo Iyoukura i Henen. Ken inyom i 1922 la, anmgbianev mbapasenkwagh mba i yilan ve ér Pilgrims mba nongo wase tindin ve ér ve za na akaaôron ken atôônanongo shi ve hemen ken tom u pasen kwagh la, kaa ér, doo u a gema eren mkombo u henen Iyoukura hanma shighe. Yange i dondo mhen ve ne, nahan sha hiihii la, i eren mkombo u henen Iyoukura la ken atô u kasua gayô sha iyange Lahadi.

Mkombo u Henen Iyoukura ken Tar u Ghana, 1931

11 Iyoukura i Jun 15, 1932 yange i seer tesen er a eren mkombo ne yô. I̱ tese ikyav sha mkombo u Iyoukura i Henen u i er shin Iyagh ki Betel yô, nahan i̱ kaa ér, gba u anmgbian u nomso nana hemen mkombo la. Anmgbianev utar ve̱ tema sha hemen, ve̱ ôron akumaihiange ve̱ musan. Sha ayange la, ngeren mba henen mba ken Iyoukura mbara luun a mbampin ga, nahan i kaa a or u hemen Iyoukura la ér nana kaa anmgbianev mba ve ve mkombo la, ve duen a mbampin sha kwagh u i lu henen la. Yange vea duen a mbampin yô, anmgbian u hemen mkombo la, a hide a pine mbampin mbara, nahan ior ve na mlumun sha mi. Yange a gba u a seer tan iwanger sha kwagh yô, i gba u or u hemen la nana “ôr mkaanem tiôônôô” ma seer tan iwanger.

12 Sha hiihii la, yange i na hanma tiônnongo ian ér a hen Iyoukura i ior mba hemban iyenge ken tiônnongo ve soo ér i̱ hen la.  Nahan kpa, Iyoukura i Aipor 15, 1933 due a mhen ér, hanma tiônnongo yô, a henen Iyoukura i i sember duen a mi la. Ken inyom i 1937 la, i kaa ér i gema henen Iyoukura sha iyange i Lahadi. Shighe kar yô, Iyoukura i Oktoba 1, 1942 la sôr akaa kpishi sha gbenda u i eren mkombo u henen Iyoukura la hingir er se eren mkombo shon ainge ne nahan. Hiihii yô, Iyoukura la i̱ yôô ér, gba u a gema gberen mbampin ken ngeren mba timen sha mi la shin ityô i hanma peeji, nahan a henen Iyoukura yô, i pinen mbampin mbara. U dondon yô, i̱ kaa ér, i eren mkombo la ihwa i môm tseegh. Shi i̱ taver anmgbianev asema ér vea naan mlumun yô, ve de ôron a ôr akumaihiange ga, kpa ve nan mlumun “ken mkaanem vem.” Zan zan nyian kpa, Mkombo u Iyoukura i Henen la, ka mkombo u vesen u wanakiriki u jighjigh a ne se kwaghyan u ken jijingi sha shighe vough yô. (Mat. 24:45) Doo u hanma wase nana pine iyol i nan ér: ‘M we iyol sha mkombo u Iyoukura i Henen la, hanma kasua kpa? Shi ka m nôngo mer mea fatyô yô, me na ikyar sha mbampin kpa?’

13, 14. Pase yiase i mkombo u Bibilo i Henen ken Tiônnongo la, man mkombo ne doo u sha ci u nyi?

13 Bibilo i Henen ken Tiônnongo. Ken atô u kwavanyom u 1890 la, yange mba dugh a takerada u Millennial Dawn la atihi imôngo, shighe kar yô, Anmgbian H. N. Rahn, Orhenen Bibilo ugen, u lu ken gar u Baltimore, ken kpentar u Maryland, tar u Amerika yô, due a mhen ér, anmgbianev ve kumban imôngo ve henen takerada la. I yilan anmgbianev mba ve kohol imôngo sha u henen takerada ne la ér “Dawn Circles.” Sha hiihii la, i hii u eren mbamkombo mban sha uya mba iorov ér a kar a nenge. Nahan kpa, ken uwer u Setemba, 1895 la, mkombo u henen takerada u Millennial Dawn la lu zan hemen doo doo ken ugar kpishi ken tar u Amerika. Sha nahan yô, Iyoukura i ken uwer shon la, due a mhen ér, mbahenen mimi ne cii ve eren mbamkombo mbara. Iyoukura la kaa ér, or u i gbe u nana hemen mkombo ne la, i lu or u nan fe takerada u ôron tsembelee yô. Yange i gba u nana ôr hwangekwaghôron, maa nana tamber, mba ve ve mkombo la vea wa zwa. Nana̱ ôron hanma hwangekwagôron a been shi a lamen sha mi yô, maa nan bugh avur a Bibilo a a lu la, nan ôr a. A henen ma ityough ki takerada ne a za been yô, hanma or u nan ve mkombo la, nan sav ôron kwagh u i hen la.

14 Yange i gema iti i mkombo ne acin imôngo. I va gema yilan un ér, Berean Circles for Bible Study (Nongo u Ior i Berea u Henen Bibilo). Iti ne zua sha kwagh u ior i Berea mba sha ayange a mbaapostoli, mba ve timen ken Ruamabera sha gbashima la. (Aer. 17:11) Shighe kar yô, i gema yilan mkombo ne ér, mkombo u Takerada u Henen hen Tiônnongo. Mba yer mkombo ne hegen ér Bibilo i Henen ken Tiônnongo, shi tiônnongo jimin cii ngu a kumba ken Iyou i Tartor, mba kera kombo sha uya mba anmgbianev ga. Ken anyom a karen la, i hen ityakerada kposo kposo ken mkombo ne, kua antyakeradav man ungeren mba ken Iyoukura je kpaa. Hii sha ayange la je, i taver mba ve zaan mkombo ne cii asema ér ve waan zwa sha akaa a i henen la. Mkombo ne wase se  kpishi u seer fan Bibilo. U we agoyol hanma shighe sha mkombo ne, shi u nenge sha afatyô wou cii u we zwa sha akaa a i henen la kpa?

15. Yange i ver Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo la ér u er nyi?

15 Mkombo u Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo. Anmgbian Carey Barber, u ngise eren tom ken afishi a shin itine a ken Brooklyn, gar u New York la, umbur kwagh u yange er shighe la yô. A kaa ér: “Sha iyange i Hiitom tugh, ken uwer u Febewari 16, 1942 la, i kaa a anmgbianev mba nomso mba shin Betel u ken Brooklyn la cii ér, ve za nger ati a ve ken makeranta u i va gema yilan ér Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo la.” Anmgbian Barber u anyom yange nga kar kpishi yô, va hingir môm ken Mbahenenev Mba shin Itine la kaa ér, makeranta la lu “kwagh u vesen u tesen gbenda u Yehova a lu eren kwagh a ior nav sha ayange ne yô.” Makeranta ne yange u wase anmgbianev kpishi u seer fan ityesen shi seer fan u pasen kwagh kpaa, sha nahan yô, ken inyom i 1943 la, i hii u gberen antakerada u i yilan  ér Course in Theocratic Ministry la; i lu samber a mi kure kure sha atôônanongo a sha tar cii. Iyoukura i Jun 1, 1943 la yange i kaa ér, i ver Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo la ér, u wase ior mba Aôndo “ve tsaase ayol a ve sha er vea lu mbashiada mba hemban fan u pasen kwagh u Tartor” yô.—2 Tim. 2:15.

16, 17. Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo la yange u tese or kwaghôron u nan tseegh tsô shinii? Ta iwanger.

16 Sha hiihii la, u tilen sha shigh ki ikpelaior nan kwaghôron la, lu kwagh u taver mbagenev kpishi. Anmgbian Clayton Woodworth, Jr., u ngise i wuhe ter na a ishô na iyol vea Anmgbian Rutherford kua mbagenev ken purusu ken inyom i 1918 la, umbur er yange un nyôr makeranta ne ken inyom i 1943 kyagh ve lu un yô. A kaa ér: “Yange i taver mo kpishi u nan akaaôron, í lum er nombor wam lihe gande nahan, shi zwa u umam shi m ngoron a ngor.” Nahan kpa, Clayton va fe u nan kwaghôron tsembee yô, gba zuan a ian i civirigh i nan akaaôron a ken igbar kpishi. Makeranta ne yange u tese un kwagh hemba di u fan kwaghôron u nan tseegh tsô la. U tese un er i doo u lun a iyol hiden a mi ijime  shi suur sha Yehova yô. A kaa ér: “Kwagh ne wasem u kaven mer, or u nan kwaghôron la iyol i nan tseegh nan ngu ma ityôkyaa ga, kpa aluer nan wa agoyol tsemblee shi nan suur sha Yehova yô, ior vea ungwa kwaghôron u nan la a doo ve, shi vea hen kwagh ker kpaa.”

17 Ken inyom i 1959 la, i kaa ér anmgbianev mba kasev kpa ve nyôr makeranta ne. Anmgbian u kwase Edna Bauer umbur er yange un ungwa kwaghyôôn la sha mkohol ugen u za yô. A kaa ér: “M umbur er yange saan anmgbianev mba kasev iyol yô. Ve kpa ian seer bughun ve.” Wea lu nomsoor shin kwase kpa, pine iyol you wer, u nyôr Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo ne wer Yehova a tese u kpa, shin u ngu den wer ian ne i kar u we?—Ôr Yesaia 54:13.

18, 19. (a) Ka ikyav i an ka i dondo u eren Mkombo u Henen Tomshiren laa? (b) Er nan ve se we atsam ken mbamkombo aseve? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ U Wan Atsam a Pasen Mimi U Se Fe La.”)

18 Mkombo u Henen Tomshiren. Tsuaa tsuaa er inyom i 1919 la je, i hii u eren mbamkombo mba wan agoyol a duen kwaghpasen. Kpa shighe la lu hanma or ken tiônnongo zaan mbamkombo mbara ga, lu mba ve naan ior ityakerada la tseegh. Ken inyom i 1923 la, i hemban eren Mkombo u Henen Tomshiren ne kwa môm ken uwer, nahan i gba u hanma or ken tiônnongo nana za. Mba va ker ken inyom i 1928 la yô, i kaa a atôônanongo ér a gema eren Mkombo u Henen Tomshiren ne hanma kasua, shi ken inyom i 1935 la, Iyoukura taver atôônanongo cii ishima ér, aa eren mkombo ne yô, a dondo kwagh u i gber ken ngeren u i yilan ér Director la, (shighe kar yô, i va gema yilan ngeren ne ér Informant, hegen mba yer ér Tom wase ú Tartor). Ica i gbe ga yô, atôônanongo cii gema eren mkombo ne hanma shighe cii.

19 Zan zan nyian kpa, mba dondon ikyav i Yesu iyol na yange ver la sha gbenda u i eren Mkombo u Henen Tomshiren la, gadia mkombo ne ngu a ôr se akaa a se er shighe u se lu pasen kwagh yô. (Mat. 10:5-13) Aluer mba ne u Tom Wase ú Tartor yô, pine iyol you wer, m henen kwagh u i gber ker la, shi m dondon mbamhen mba i dugh a mi ker mbara shighe u m lu pasen kwagh la kpa?

Mkombo u ken Inyom u Hembancii

Hii sha ayange a mbaapostoli la je, Mbakristu ka ve kohol imôngo hanma inyom sha u Umbur ku u Kristu (Ôr ikyumihange i sha 20 la)

20-22. (a) Se mba umbur ku u Yesu sha ci u nyi? (b) U ze mkombo u umbur ku u Yesu la hanma inyom nahan, kwagh la wase u nena?

20 Yesu yange kaa a mbadondon un ér ve umbur ku na zan zan una kar hiden. Mkombo u umbur ku u Kristu la, ka i er un hanma inyom er ngise i eren iniongo i Paseka nahan. (1 Kor. 11:23-26) Ior umiliôn umiliôn ka ve va mkombo ne hanma inyom. Ngu a umbur mba i shigh ve mkurem mbara er ve lu a ian i civirigh i yan dyako u Tartor u Aôndo sha yô. (Rom. 8:17) Mba ve lu iyôngo igen la kpa, mkombo ne ngu a wase ve, ve hemba soon kwagh u Tor u Tartor u Aôndo la shi ve wa ayol a ve sha ikyev na kpaa.—Yoh. 10:16.

21 Anmgbian Russell man akar a na yange ve kav er i gbe hange hange u a eren iniongo i Kwaghyan u Ter u Aikighe la yô, shi ve fa er i gbe u a eren i kwa môm tseegh ken inyom yô. Iyoukura i Aipor 1880 yange i kaa ér: “Se kpishi mba se lu hen gar u Pittsburgh heen ne yô, hingir ikye yase anyom imôngo hegen . . . u  eren iniongo i Paseka [M-umbur], shi yan bredi, shi man wain u iyol man awambe a Ter wase.” Yange a been iniongo i M-umbur la maa i kôr a mi eren mbamkohol mba vesen. Kwa hiihii u i hii ôron iyenge i ior mba ve va mkombo ne yô, lu ken inyom i 1889 la; yange lu iorov 225 za ye, shi i er iorov 22 batisema.

22 Nyian ne, se mba kera eren M-umbur ne shighe u se ze mkohol u vesen ga, kpa ka se lôhô ior mba hen haregh wase cii ser, ve va kohol a vese imôngo ken Iyou i Tartor i hen haregh wase, gayô hen ijiir i se haya yô. Ken inyom i 2013 la, iorov mba hemban umiliôn 19 umbur ku u Yesu. Sha mimi yô, se mba a ian i civirigh i zan mkombo u umbur ku u Yesu ne shi lôhôn mbagenev ser, ve va kohol a vese hen aikighe u hemban cii ne! U lôhôn ior kpishi mkombo u umbur ku u Yesu ne sha gbashima hanma inyom kpa?

Kwagh u Ieren Yase Ngi I Tese La

23. U nenge kwagh u se kumban imôngo sha u civir Aôndo la nena?

23 Mbacivir Yehova mba mimi mba nengen kwagh u i we ve ér ve kohol imôngo la ér ka tom ga. (Heb. 10:24, 25; 1 Yoh. 5:3) U tesen ikyav yô, yange i doo Tor Davidi u zan ken iyou i Yehova za civir un kpen kpen. (Ps. 27:4) Yange i saan un iyol u za civir Yehova vea mbagenev mba ve kpa, Yehova doo ve ishima la. (Ps. 35:18) Hen ase sha ikyav i Yesu ne kpaa. Er Yesu lu iyev nahan kpa, sar un tsung, u lun ken iyou i i civir Ter na ker la.—Luka 2:41-49.

 Isharen i se lu a mi i kohol imôngo la tese wang ér se cii se nenge Tartor u Aôndo ser ka gomoti kpôô kpôô

24. Ka sea za mbamkombo nahan, kwagh la a wase se u eren nyi?

24 Ka sea zan mbamkombo yô, se tese ser Yehova doo se ishima shi sar se tsung u taver mba se civir un a ve imôngo la asema. Shi ka se tese ser sar se tsung u henen er se eren akaa sha inja i ior mba ve lu marnya u Tartor u Aôndo la, gadia ka ken mbamkombo asev kua mbamkohol mba kiriki man mba vesen je se zuan a ityesen la ye. Heela tseegh ga, mbamkombo asev ka ve tsaase se shi ve seer nan se agee a se wa ishima, se za hemen u eren ityom yase i hemban cii i Tartor u Aôndo u lu eren sha ayange ne la, ka tom u geman ior hingir mbahenen mba Tor Yesu Kristu shi tesen ve je la. (Ôr Mateu 28:19, 20.) Isharen i se lu a mi i kohol imôngo la tese wang ér se cii se nenge Tartor u Aôndo ser ka gomoti kpôô kpôô. Sha nahan yô, mbamkombo asev ve gbaan se kwagh sha hanma shighe cii!

^ par. 2 Dugh mbamkombo mba se eren ken tiônnongo hanma kasua la kera yô, ka i taver hanma tsombor shin hanma or cii ishima ér nana sôr shighe u henen kwagh shin eren mcivir u hen tsombor.

^ par. 9 Ken inyom i 2013 la, ngeren mba nan kwaghôron hemba 180.