Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Tartor u Aôndo Ngu Hemen!

 ITYOUGH 17

U Tsaase Mbatomov mba Tartor

U Tsaase Mbatomov mba Tartor

KWAGH U I TIM SHA MI KEN ITYOUGH KIN YÔ

Er imakeranta i nongo u Yehova i tsaase mbatomov mba Tartor u eren ityom ve yô

1-3. Yesu yange sôr gbenda u gbanger a tom u pasen kwagh la nena, man alaghga se pine ser nyi?

KEN atô u anyom ahar cii Yesu lu pasen kwagh hen haregh u Galilia la. (Ôr Mateu 9:35-38.) Yange za hen agar a vesen kua angarev mbakiriki kpishi. Lu tesen ken ushinagoge, shi pasen loho u dedoo u Tartor. Hanma ijiir i yange una pase kwagh cii, ikpelaior i dondo un ijime. Yesu kaa ér, “sunda ngee,” sha nahan yô, kwagh gba sha mbatomov.

2 Yesu yange sôr gbenda u gbanger a tom u pasen kwagh la. Yange er kwagh ne nena? A tindi mbaapostoli nav 12 ér ve “za ôr kwagh u Tartor u Aôndo.” (Luka 9:1, 2) A̱ shi nan kpa, mbaapostoli mban yange vea ban a akaa a pinen un sha u fan er vea za er tom ne ga. Kpa cii man Yesu a na ve gbenda yô, a er kwagh a ve er Ter na u sha la kpa, er a na nahan. Yange tese ve.

3 Alaghga se pine ser: Ka nyi Ter u Yesu u sha la yange tese unu? Lu nyi Yesu tese mbaapostoli nava? Man hide sha ayange ne yô, Tor Mesiya ngu tesen mbadondon un er vea er tom ve la kpa? Aluer ngu tesen yô, ngu eren kwagh ne nena?

“M Er Akaa Er Ter A Tesem Yô”

4. Ter yange tese Yesu hana man lu hanma shighee?

4 Yesu yange pase wang ér ka Ter na a tese un ye. Shighe u Yesu lu pasen kwagh la, a kaa ér: “M er akaa er Ter A tesem yô.” (Yoh. 8:28) Yange i tese Yesu hana man lu hanma shighe? Ikyav tese wang ér, yange i hii u tesen Yesu, Waniunda u Aôndo, shighe u i gba un la je. (Kol. 1:15) Shighe u Yesu lu vea Ter na sha la, a hen kwagh sha ikyev i “Ortesen u Hemban Cii” la sha shighe gôgônan; lu henen kwagh hen a na sha u keghen ato a na shi nengen akaa a a lu eren la. (Yes. 30:20, NW) Sha nahan yô, Wan yange zua a ityesen i hemban cii sha kwagh u aeren man ityom kua mbaawashima mba Ter na.

5. Ka nyi Ter yange tese Wan na sha kwagh u tom u gba u una va er shin tar laa?

5 Shighe kom yô, Yehova tese Wan na tom u yange gba u una va er shin tar la. Nenge ase kwaghôron u profeti u pase kwagh u mlu u sôngo sôngo u Ortesen u Hemban Cii la vea Waniunda na yô. (Ôr Yesaia 50:4, 5.) Kwaghaôron u profeti la kaa ér, Yehova nderen Wan na “hanma sev.” Kwaghôron u sha injakwagh ne, umbur se kwagh u tica u ka nan nder wanye tugh tugh sha  u tesen nan kwagh la. Takerada ugen u ú er kwagh u Bibilo yô, kaa ér: “Ka inja er Yehova . . . yange tôô un za a na ken makeranta, er ka wanyemakeranta nahan, za tese un kwagh u una va pase man er una pase kpaa yô.” Yehova yange tese Wan ‘kwagh u una kaa man shi una ôr kpaa’ ken “makeranta” u yange za sha la. (Yoh. 12:49) Ter shi yange pase Wan na gbenda u una tese mbagenev yô. * Shighe u Yesu lu shin tar la, a er tom a ityesen la sha inja sha u eren tom na u pasen kwagh la, shi tsaase mbadondon un sha u ve kpa ve er tom u i na ve u pasen kwagh la.

6, 7. (a) Lu nyi Yesu tese mbaapostoli nava, man ityesen la wa ve agoyol u eren nyi? (b) Ka ityesen i nyi Yesu a lu nôngon kpoghuloo ér mbadondon un mba sha ayange ase ne ve zua a mini?

6 Lu nyi Yesu tese mbaapostoli nav, er i vande pinen ken mhii u ityough kin nahana? Er i pase ken Mateu ityough 10 nahan, Yesu yange wa ve kwagh jighilii sha u tesen ve er vea pase kwagh yô. Ka akaa agen a Yesu ôr a ve je ne: ape vea za pase kwagh yô (ivur 5 man 6), man loho u vea za pase la (ivur 7) man er i doo u vea suur sha Yehova yô (ivur 9 man 10) man gbenda u vea lamen a mbayaav yô, (ivur 11-13) man kwagh u vea er shighe u or nan vende u keghen ato a ve yô (ivur 14 man 15) kua kwagh u vea er zum u i lu tôvon ve a ican la kpaa (ivur 16-23). * Ityesen i Yesu yange tese mbaapostoli nav wang la, wa ve agoyol a zan hemen a tom u pasen loho u dedoo la sha ayange ve la cii.

7 Sha ayange ase ne di ye? Yesu u a lu Tor u Tartor u Aôndo la, na mbadondon un tom u hemban cii, u pasen ‘Loho u Dedoo u Tartor ne . . . tseren tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii’ yô. (Mat. 24:14) Tor la tese se u eren tom u ú hembe lun a inja cii ne je he? Sha mimi yô, a tese! Er Tor la a lu sha nahan kpa, ngu nôngon kpoghuloo ér mbadondon un ve zuan a ityesen i ia wase ve u pasen kwagh shi eren ityom i vesen i ve lu a mi ken tiônnongo la yô.

U Tsaase Mbatomov u Lun Mbapasen Ivangeli

8, 9. (a) Awashima u Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo la jighilii yô ka nyi? (b) Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo la wase u u̱ hingir orpasenkwagh u fan ityesen nena?

8 Nongo u Yehova ndera tsaase ior mba Aôndo u eren tom u pasen kwagh la ka kwagh u nyian a mi ga. Ngu tsaase ve sha mbamkohol mba kiriki man mba vesen kua ken mbamkombo, er Mkombo u Henen Tomshiren la nahan. Nahan kpa hii ken kwavanyom u 1940 la, anmgbianev mba ve lu hemen ken afishi a shin itine la, hii u eren imakeranta kposo kposo sha u tsaase mbatomov.

9 Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo. Er se vande henen ken ityough ki sha 16 kira nahan, yange i hii u eren makeranta ne ken inyom i 1943 la. Awashima u makeranta ne yô, ka di u tsaase mbayevmakeranta sha u vea fa u nan akaaôron tsembelee ken mbamkombo mba tiônnongo tseegh tsô shinii? Ei. Awashima u makeranta ne jighilii yô, ka u tsaase ior mba Aôndo sha er vea er tom a iyua i Yehova a ne ve i lamen la, vea wuese un ken tom ve u pasen kwagh la yô. (Ps. 150:6) Makeranta ne ka u tsaase anmgbianev mba nomso man mbakasev mba ve nyer u la cii, ve hingir mbapasenkwagh u Tartor mba ve fe ityesen yô.

10, 11. Ka unô vea fatyô u zan Makeranta u Gileadi laa, man ka nyi i lu awashima u akaa a i tesen ken makeranta ne laa?

 10 Makeranta u Henen Bibilo u Watchtower u Gileadi. Yange i hii makeranta u i yer hegen ér Makeranta u Henen Bibilo u Watchtower u Gileadi la sha iyange i Hiitom, Febewari 1, 1943. Yange i bugh makeranta ne jighilii sha u tsaase upania kua mbagenev mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe la, sha er vea za er tom mishen sha ajiir agen sha tar yô. Kpa hii ken uwer u Oktoba, 2011 la je, ka ior mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe, sha ian i ikpur pania man mbakuran mba ningir sha kua kasev vev man mba eren tom shin Betel man mbamishen mba ve lu a vande zan makeranta ne ga tseegh, ve gem zan u ye.

11 Ka nyi i lu awashima u ityesen i i tesen ior ken Makeranta u Gileadi laa? Anmgbian ugen u a tese ken makeranta ne ica i gbe yô, na mlumun ér: “Ka u wasen mbayevmakeranta mbara u henen Mkaanem ma Aôndo kpoghuloo sha er jighjigh ve una taver yô, shi wasen ve u lun a aeren a ken jijingi, a a wa ve inya itine u hemban mbamtaver mba vea tagher a mi ken tom ve la yô. Shi kwagh u vesen ugen yô, ka u wasen mbayevmakeranta mbara u seer lun a isharen i eren tom u pasen ivangeli la kpoghuloo.”—Ef. 4:11.

12, 13. Makeranta u Gileadi ne wase tom u pasen kwagh u i lu eren tar sha won cii la nena? Tese ikyav.

12 Makeranta u Gileadi ne wase tom u pasen kwagh u i lu eren tar sha won cii la nena? Hii ken inyom i 1943 la zan zan nyian, makeranta la tsaase ior hemba iorov 8,500, * shi mbamishen mba makeranta ne u tsaase ve la, er tom ken ityar i hemban er 170 nahan sha tar cii. Mbamishen mban ka ve er tom a ityesen i ve zough a mi ken makeranta ne la sha inja, nahan ve ver ikyav i dedoo i eren tom u pasen kwagh kpoghuloo shi tesen mbagenev kpa u lun a imba gbashima ne. Sha ajiir agen kpishi, ngise mbapasenkwagh lu kpuaa tseegh shin lu ga kuaa, nahan kpa, mbamishen er tom sha ajiir ne kpoghuloo.

13 Nenge ase ikyav sha kwagh u ken tar u Japan, ape yange i de tom u pasen kwagh shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar la. Ken uwer u Agusutu, inyom i 1949 la, ken tar u Japan cii, mbapasenkwagh nyôr pue ga. Nahan kpa, inyom la i gbe zan u been yô, mbamishen 13 mba i tsaase ve ken makeranta u Gileadi la, lu pasen kwagh ken tar u Japan. Shi mbamishen mbagenev kpaa va seer sha mbara. Sha hiihii la, mbamishen mbara hemba veren ishima sha ugeri mba vesen, shi ve va mough heela ve yem ken ugeri mbagenev kpaa. Mbamishen mban yange ve taver mba ve henen Bibilo a ve mbara asema kua mbagenev kpaa ér ve hii tom pania. Iniôngon i mbamishen mban i sha gbashima la saa gbilin ga cii, i̱ ume atam a dedoo. Nyian ne, iyenge i mbapasenkwagh u Tartor ken tar u Japan hemba 216,000, shi mbapasenkwagh mban kpishi mba eren tom pania! *

14. Imakeranta i nongo u Yehova u eren la cii ka ikyav i tesen wang ér nyi? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “ Imakeranta i Tsaase Mbatomov mba Tartor” la, sha peeji 188.)

14 Imakeranta i nongo u Yehova igen. Makeranta u Henen Tom Pania man Makeranta u Henen Bibilo Ú Mbakristu Mba  Ve Vese Ayol a Ve Yô kua Makeranta u Henen Bibilo Ú Anmgbianev mba Nomso mba Lun Kwav la, wase anmgbianev mba ve ze imakeranta ne la u seer vesen ken jijingi shi hemen ken tom u pasen ivangeli ne kpoghuloo. * Imakeranta i nongo u Yehova u eren ne cii, ka ikyav i tesen wang ér Tor wase ngu tesen mbadondon un sha er vea er tom ve tsembelee yô.—2 Tim. 4:5.

Mba Tsaase Anmgbianev Mba Nomso sha Er Vea Er Ityom i Vesen Yô

15. Anmgbianev mba ve lu a ityom i vesen ken tiônnongo la soo u dondon ikyav i Yesu sha nyi gbenda?

15 Umbur kwaghôron u profeti Yesaia u a ôr kwagh u ityesen i Yesu zua mi sha ikyev i Aôndo la. Shighe u Wan lu ken “makeranta” u sha la, a hen a ‘fa er una sue or u nan ver la, sha kwaghôron yô.’ (Yes. 50:4) Shighe u Yesu lu shin tar la, a dondo ityesen la, nahan a sur mba ‘i ver ve iyol cii, ikyav mbi yoho’ ve la asema. (Mat. 11:28-30) Mbara mba ve lu a ityom i vesen ken tiônnongo la mba surun anmgbianev mba nomso man mba kasev asema er Yesu nahan. Sha nahan yô, i bugh imakeranta kposo kposo sha u wasen anmgbianev mbanomso mba ve kom mban, er vea hemba fan u eren anmgbianev vev tom yô.

16, 17. Ka nyi i lu awashima u Makeranta u Tsaase Mbatamen man Udiakon laa? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

 16 Makeranta u Tsaase Mbatamen man Udiakon. Yange i hii nyôron makeranta ne sha iyange i Maaci 9, 1959 la, hen geri u South Lansing, kpentar u New York. I lôhô mbakuran mba ningir sha kua mbatamen, ve za makeranta ne uwer jimin. Shighe kar yô, i gema eren makeranta ne ken ijô igen kpaa, kera lu zwa Buter tseegh ga, maa i hii u eren u sha u tsaase anmgbianev sha tar cii. *

Anmgbian Lloyd Barry ngu tesen kwagh ken Makeranta u Tsaase Mbatamen man Udiakon ken tar u Japan, ken inyom i 1970

17 Takerada u i yer ér Yearbook of Jehovah’s Witnesses u ken inyom i 1962 la, yange u pase awashima u Makeranta u Tsaase Mbatamen man Udiakon la ér: “Ken tar u ior ve ngee a akaa a eren kpishi ne, a gba u orkuran u ken tiônnongo u Mbashiada mba Yehova nana lu or u nana fatyô u sôron akaa ken uma u nan sha er nana ver ishima tsembelee sha anmgbianev mba ken tiônnongo cii, shi nana surun ve ishima kpaa yô. Nahan kpa, shi gba u nana lu or u nan gem tsombor u nan, nan te kera sha ci u tom u nan eren ken tiônnongo la ga, kpa nana lu or u eren kwagh tsev tsev. Sha mimi yô, ian i mba eren ityom ken tiônnongo mba sha tar cii ve lu a mi i zan Makeranta u Tsaase Mbatamen man Udiakon, sha er vea zua a ityesen i ia wase ve u eren  kwagh u Bibilo i kaa ér gba u orkuran nana eren la, ka i numben a mi ga cii!”—1 Tim. 3:1-7; Titu 1:5-9.

18. Ior mba Aôndo cii zua a mtsera ken Makeranta u Tsaase Mbatamen man Udiakon la nena?

18 Ior mba Aôndo cii zua a mtsera ken Makeranta u Tsaase Mbatamen man Udiakon la. Ve zua mtsera nena? Mbatamen man udiakon ka vea dondo kwagh u ve za hen ken makeranta la yô, kwagh la a na anmgbianev mmem, vough er Yesu kpa naan ior mmem nahan. Ortamen shin diakon u kwagh wou a gbe nan ishima ka nana lam a we kundu kundu shin nana kegh ato a we, shin nana va taver we ishima hen ya wou nahan i doo u ga he? (1 Tes. 5:11) Sha mimi yô, mbatamen man udiakon mba ve kom mban mba wasen atôônanongo kpishi!

19. Kômatii u Tesen la nengen sha imakeranta igen i nyi, man i ver imakeranta ne sha ci u nyi?

19 Imakeranta i nongo u Yehova igen. Kômatii u Tesen, u Mbahemenev Mba Shin Itine ve ver la, nengen sha imakeranta igen i í tsaase anmgbianev mba ve lu a ityom ave ken nongo ne yô. I ver imakeranta ne sha u wasen anmgbianev mba ve lu a ityom i vesen, er mbatamen mba ken tiônnongo, man mbakuran mba ningir sha, man anmgbianev mba ken Kômatii u Nengen sha Branci nahan, sha er vea hemba eren ityom ve la tsembelee yô. Imakeranta la ka i wase anmgbianev mbara u taver ken jijingi shi dondon akaawan a Ruamabera, er ve lu nengen sha iyôngo i Yehova, i doon un ishima, i a we ve sha ikyev la.—1 Pet. 5:1-3.

Mba yange ve bee Makeranta u Tsaase Mbashiren Tom u i hii eren ken tar u Malawi ken inyom i 2007 la

20. Er nan ve Yesu yange kaa ér, “Aôndo . . . tese” se cica ciilii, man u kange ishima wer u er nyi?

20 Ikyav tese wang ér, Tor Mesiya ver ishima ngu nengen ér i tese mbadondon un tsembelee. Ityesen la cii ngi duen sha senen a sen: Yehova tese Wan na, Wan di gema tese mbadondon un. Ka nahan ve, Yesu kaa ér, se cii “Aôndo . . . tese” se ye. (Yoh. 6:45; Yes. 54:13) Nahan yô, se kange nen ishima u ngohol ityesen i Tor wase a lu nan se la. Shi se umbur nen ser ityôkyaa i vesen i i tesen se jighilii yô, ka u wasen se u taver ken jijingi sha er se fatyô u eren tom wase kuren u doo doo yô.

^ par. 5 Er nan ve se fe ser Ter yange pase Wan na er una tesen mbageneve? Hen ase sha kwagh ne: Gbenda u Yesu tesen kwagh sha anzaakaa la, kure kwaghôron u profeti ugen, u yange i ôr anyom kar uderi imôngo cii ve i va mar un yô. (Ps. 78:2; Mat. 13:34, 35) Kwagh la tese wang ér, Yehova u kwaghôron u profeti ne due hen a na la, vande wan ishima tsuaa je ér Wan na una tesen ior kwagh sha anzaakaa shin akav.—2 Tim. 3:16, 17.

^ par. 6 Iwer ngi kar yô, Yesu “ver mbagenev akunduatargber, tindi ve uhar uhar” ér ve za pase kwagh. Shi yange tese ve er vea er tom ne yô.—Luka 10:1-16.

^ par. 12 Mbagenev mba i tsaase ve ken makeranta u Gileadi ne, hide shi zau sha kwa har.

^ par. 13 Wea soo u seer fan er mbamishen mba makeranta u Gileadi la u tsaase ve la, ve wase tom u kwaghpasen sha tar cii la yô, nenge ityough ki sha 23 ki takerada u Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom la.

^ par. 14 I gema makeranta u Mbakristu mba ve vese ayol a ve man u anmgbianev mba lun kwav la hegen hingir Makeranta u Mbapasen Ivangeli i Tartor.

^ par. 16 Hegen ne mbatamen cii mba zuan a mtsera ken ityesen i ken Makeranta u Tsaase Mbatamen man Udiakon, u anyom nga a karen kpuaa ve i er u la, shi shighe u henen u been kpa a lun kwagh môm ga la. Udiakon kpa hii u henen makeranta ne ken inyom i 1984 la.