Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Tartor u Aôndo Ngu Hemen!

 ITYOUGH 12

I Kohol Se Imôngo sha u Civir “Aôndo u Bem”

I Kohol Se Imôngo sha u Civir “Aôndo u Bem”

KWAGH U I TIM SHA MI KEN ITYOUGH KIN YÔ

Yehova za hemen u kohol ior nav

1, 2. Ka nyi yange i hide i sôr sha Iyoukura i Shion i Janawari 1895 laa, man anmgbianev yange ve er nena?

ZUM u Orhenen Bibilo ugen, John A. Bohnet, zua a kôpi u Iyoukura i Shion i Janawari 1895 yô, kwagh u nenge a mi la doo un kpishi. I hide i sôr igbende i magazin ne lu a ngeren u he gboon; i kpela iyou i taven, i lu a imenger i wanger sha zegemnger u ahumbe lu kpianger a mi yô, iwanger i sha iyou ne ta kôr sha kwavaôndo. Itinekwagh i kwaghyôôn u i gber ken magazin ne sha kwagh u igbende i he ne yô, lu “Hwe Wase u He.”

2 Er kwagh ne doo anmgbian Bohnet kpishi yô, a nger anmgbian Russell washika. A kaa ér, “M nenge a igbende i Iyoukura i he ne nahan doom kpishi. I doo nengen kpishi.” Orhenen Bibilo ugen u i yilan un ér John H. Brown, di nger ér: “Igbende ne kôr ken ishe. I wa ityô i imaagh ki iyou i kura la taver, gadia er agôndoamnger kua uraahumbe u lu tan sha mi nahan kpa, i tenger ga.” Igbende i he ne lu mgem u hiihii u anmgbianv hii nengen a mi ken inyom la yô, kpa lu cii la ga. Mba va ker ken uwer u Novemba yô, shi ve nenge a mgem u vesen ugen. Kwagh er yô, kwa ne kpa lu sha kwagh u zegemnger u uraahumbe ta sha mi yô.

3, 4. Ka mzeyol u nyi yange i ôr kwagh sha mi ken Iyoukura i Novemba 15, 1895 laa, man ka mgem u vesen u nyi i yôô?

3 Yange i gber ngeren ugen ken Iyoukura i Novemba 15, 1895 u pase kwagh u mzeyol ugen naleghaa yô. Mbamzeyol mbavesen mba lun er uraahumbe nahan lu kpianger a mzough shin nongo u Mbahenen Bibilo la, nahan bem kera lu ga. Anmgbianev lu gban ayôôso sha kwagh u or u nana lu orhemen ken tiônnongo yô, man kwagh ne lu seer a seer. Er i soo ér a wase anmgbianev ve kav kwagh u i gbe u vea er sha u sôron zayol u lu van a mpav la yô, ngeren la kaa ér nongo u Mbahenen Bibilo la ngu er tso nahan. Shi a kaa jighilii ér, mba ve lu hemen la wa mzough shin nongo u Mbahenen Bibilo u ú lu er ka tso la agoyol sha er ua tile dông sha shighe u uraahumbe ga. Nahan gba u a er nyi?

4 Ngeren la kaa ér, kyaatin u mba nahan tso u a fe tom na yô, ngu a nenge ér tso la ngu a akaa a ior vea fatyô u huan iyol shighe u uraahumbe yô, shi ngu a nenge ér mbanahan mbara kpa wa agoyol ver a ver. Sha nahan yô, yange gba u mba ve lu hemen nongo  ne la vea nenge ér i wa atôônanongo agoyol sha er aa fatyô u nôngon a mbamzeyol mba lun er uraahumbe mbara yô. Ngeren la maa yôô mgem ugen u vesen, sha er a fatyô u eren kwagh ne yô. Ngeren la kaa ér, fele fele la je “i tsua mbatamen i ver ken hanma kômpeni (shin tiônnongo),” ve lu ‘mbakuran ikyumuile.’—Aer. 20:28.

5. (a) Er nan ve kwagh u i yôô ér i hii u tsuan mbatamen la lu mzehemen u va sha shighe voughloo? (b) Ka mbampin mba nyi se time sha mini?

5 Gbenda u hiihii u tsuan mbatamen u i due a mi la, lu mzehemen u va sha shighe vough, u wase atôônanongo u tilen dông yô. Kwagh ne wase anmgbianev asev u nôngon a mbamzeyol mba vihin tsung mba lun er uraahumbe nahan, mba Ityav mbi Tar cii Mbi Hiihii mbira va a mi la. Ken anyom a dondon la, akaa a i seer sôron ken nongo wase la wase ior mba Aôndo, ve hemba wan agoyol u civir Yehova. Ka kwaghôron u profeti u Bibilo u nyi yange tsengaôron kwagh nee? Ka mbamgem mba nyi nahan u nenge a mi ken nongo ne sha ashe ou we? Man ve wase u nena?

“Me Ver Bem A̱ Lu Orkurantar Wou”

6, 7. (a) Inja i kwaghôron u profeti u ken Yesaia 60:17 la ér nyi? (b) “Orkurantar” man “ityoor” u i ter ken kwaghôron u profeti u Yesaia la tese nyi?

6 Er se hen ken ityough 9 nahan, Yesaia yange tsengaôron ér Yehova una ver ior nav, vea seer iyenge. (Yes. 60:22) Shi Yehova tôndo zwa u eren kwagh ugen kpaa. A kaa ken kwaghôron u profeti shon môm ér: “Me va a zenaria sha ityough ki togula, shi Me va a azurfa sha ityough ki iyôgh, togula sha ityough ki kon, iyôgh sha ityough ki awen. Me ver bem a̱ lu orkurantar wou man perapera a̱ lu ityoor wou.” (Yes. 60:17) Inja i kwaghôron u profeti la ér nyi? Ngu kuren sha a vese nyian nena?

Akaa a i lu van a mi sha ityough ki agen la ka mgem, ka u van a kwagh u dedoo sha ityough ki u bo ga, kpa ka u van a kwagh u a doo a hembe u a vande lun la yô

7 Kwaghôron u profeti u Yesaia la kaa ér a va a kwagh ugen sha ityough ki ugen. Kpa aluer u nenge yô, akaa a i lu van a mi sha ityough ki agen la ka mgem, ka u van a kwagh u dedoo sha ityough ki u bo ga, kpa ka u van a kwagh u a doo a hembe u a vande lun la yô. U van a zanaria sha ityough ki togula la ka mzehemen, man akaa agen a i ter la kpa kape i lu vough je la. Nahan yô, kwagh u Yehova ôr ne lu u tsengapasen er ior nav vea lu yemen hemen hemen yô. Kpa kwaghôron u profeti ne lu ôron kwagh u mzehemen u nyi? Er kwaghôron la a ter “orkurantar” man “ityoor” yô, Yehova lu tesen ér a lu mzehemen u sha gbenda u a lu nengen sha ior nav, shi kohol ve la.

8. (a) Ka an nan ve a mbamzehemen mba i ter ken kwaghôron u profeti u Yesaia laa? (b) Ka mbamtsera mba nyi se zough a mi ken mbamzehemen mbana? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “ A Hide a Iyol Ijime, A Ungwa Kwagh u I Wa Un, sha u Kôôm Un La” kpaa.)

8 Ka an nana va a mbamzehemen mbana? Yehova kaa ér: “Me va a zenaria, . . . Me va a azurfa, . . . [shi] Me ver bem.” Jighilii yô, ka Yehova iyol na a ve a mbamzehemen sha akaa a ken tiônnongo ye, ka orumace môm ga. Hii shighe u i ver Yesu Tor sha la je, Yehova ngu van a mbamzehemen mban sha ikyev i Wan na. Se zua a mtsera ken mbamgem mban nena? Ivur shon i môm shi kaa ér mbamzehemen mban vea va a “bem” man “perapera.” Er se lu dondon hemen u Aôndo shi geman mlu wase yô, se mba bem bem ayol a se, man er perapera a doo se ishima yô, dooshima la ngu mgbeghan se u civir Yehova, un u apostoli Paulu yila un ér, “Aôndo u bem” la.—Fil. 4:9.

9. Ka nyi i lu imaagh ki kwagheren u sha inja man mzough u a lu ken tiônnongo laa, man ka sha ci u nyi?

 9 Apostoli Paulu shi yange nger kwagh u Yehova ér: “Aôndo ka u nzughul nzughul ga, kpa ka u bem.” (1 Kor. 14:33) Aluer u nenge yô, Paulu tôô nzughul nzughul kar sha m-er u eren kwagh sha inja sha inja la ga, kpa a kar sha bem. Yange er nahan sha ci u nyi? Nenge ase ikyav ne: U eren kwagh sha inja tseegh ve a bem hanma shighe ga. U tesen ikyav yô, kwe shojaa ua fatyô u wan sha nongo, macin sha inja sha inja, shighe u ú lu zan ityav yô, kpa kwagheren u sha inja ne una va a bem ga, kpa a lu ityav. Nahan yô, se Mbakristu se soo ser se lu a kwagh u vesen ne ken ishima: Hanma gbenda u eren kwagh sha inja u i dugh a mi man i lu sha ci u bem ga cii yô, ua tsa gbem ga. Nahan kpa, bem u Aôndo a ne la, ngu a wase ior u eren kwagh sha inja gbem. Sha nahan yô, doo se kpishi er “Aôndo [u a ne] bem” la a lu hemen nongo wase shi nyôôso u yô. (Rom. 15:33) Bem u Aôndo a ne la, ka un a lu imaagh ki kwagheren u sha inja u lun a iwasen kua mzough u mimi u doon tsung u a lu ken atôônanongo a ase sha won cii la ye.—Ps. 29:11.

10. (a) Ka mbamgem mba nyi yange i va a mi ken nongo wase? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “ Er Yange i Sôr Kwagh u Hemen ken Nongo u Ior Mba Aôndo La.”) (b) Ka mbampin mba nyi se time sha mi hegene?

10 Ngeren u a lu a itinekwagh ér “ Er Yange i Sôr Kwagh u Hemen ken Nongo u Ior mba Aôndo La,” pande ôr se kwagh u mbamgem mba sha inja man mba dedoo, mba yange i va a mi ken nongo wase sha ayange a tsuaa la yô. Kpa ka mbamgem mba nyi Yehova a ve a mi semberee ne sha ikyev i Tor wase mba tesen ér a ver “zenaria sha ityough ki togula”? Akaa a i ser sha kwagh u hemen la, seer van a bem man mzough ken atôônanongo sha won cii nena? Mbamgem mban mba wasen we u civir “Aôndo u bem” la nena?

Er Yesu A Hemen Nongo Kristu La

11. (a) Yange i time ken Ruamabera vighe vighe yô, i zua a mkav u he u nyi? (b) Anmgbianev mba yange ve lu mbahemenev mba shin itine la kange ishima u eren nyi?

11 Hii ken inyom i 1964 zan zan 1971 la, mbahemenev mba shin itine lu ityough sha tom ugen u tôvon sha atineakaa kposo kposo ken Bibilo. Shi yange i tôv sha kwagh u gbenda u ngise i eren akaa ken nongo Kristu sha shighe u mbaapostoli la. * Kwaghtôvon la wase ve u kaven ér, lu mzough u mbatamen hemen ken iniongo i Kristu sha ayange a mbaapostoli la ye, lu ortamen shin orkuran môm tseegh ga. (Ôr Mbafilipi 1:1; 1 Timoteu 4:14.) Yange mba kaven kwagh ne nahan wang yô, mbahemenev mba shin itine mase kaven er Yesu, Tor ve, soo ér ve nyôôso akaa ken nongo u ior mba Aôndo yô, nahan anmgbianev mban kange ishima u eren kwagh u Tor ve soo ér ve er la. Yange ve nyôôso akaa fese je, sha er nongo u ior mba Aôndo ua gema dondon gbenda u tsuan mbatamen er i tese ken Ruamabera nahan. Ka mbamgem mba nyi nahan yange i va a mi ken mhii u kwavanyom u 1970 laa?

12. (a) Ka nyi yange i gema sha kwagh u mbahemenev mba shin itine? (b) Pase er Mbahemenev mba Shin Itine ve eren tom hegen la. (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “ Er Mbahemenev mba Shin Itine Ve Nengen sha Akaa a Tartor La,peeji 130.)

12 Mgem u hiihii yô, lu sha kwagh u mbahemenev mba shin itine ayol a ve. Cii man shighe la yô, lu anmgbianev utaankaruhar mba ve lu mbahemenev mba Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania la, ve luun mbahemenev mba shin itine ye. Kpa ken inyom i 1971 la, i seer iyenge i mbahemenev mba shin  itine mbara hingir 11, kera lu 7 ga, shi hii hen shighe la je, mbahemenev mba shin itine lu kposo a mbahemenev mba Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania mbara. Mbahemenev mba shin itine mban nengen ayol a ve ér mba kwagh môm, orgen hemba orgen ga, nahan ve hii u musan ciaman ve sha mbee u hanma inyom er ati ve a hii la.

13. (a) Hii ken inyom i 1932 zan zan 1972 la, i nengen sha atôônanongo nena? (b) Ka nyi Mbahemenev mba Shin Itine yange ve er ken inyom i 1972 laa?

13 Mgem u sha uhar la, yange bende a atôônanongo cii. Sha nyi gbenda? Hii ken inyom i 1932 zan zan 1972 la, i lu anmgbian môm tseegh nan nengen sha tiônnongo ye. Cii man inyom i 1936 la yô, i yilan anmgbian ne ér service director (orhemen u nengen sha tomshiren). Shighe kar yô, i gema iti la hingir company servant, shi i va gema i hingir congregation servant (ortamen u hemen tiônnongo), ken masejime yô i va gema yilan ér congregation overseer (orkuran u nengen sha tiônnongo). Anmgbianev mba i tsua ve mbara er tom kpoghuloo sha u koson iyôngo i Aôndo ken jijingi. Ortamen u nengen sha tiônnongo la yange a tsua kwagh sha ci u tiônnongo a u zan idyu vea mbagenev mba ve lu a ityom ken tiônnongo la shio. Nahan cii kpa, ken inyom i 1972 la, Mbahemenev mba Shin Itine hide sôr kwagh u vesen ugen sha kwagh ne. Mgem la na yô, gba u a gema eren nyi?

14. (a) Ka mgem u he u nyi i va a mi ken uwer u Oktoba 1, inyom i 1972 la? (b) Ortamen u wasen mzough u mbatamen tom la dondon kwaghwan u ken Mbafilipi 2:3 la nena?

14 Er ma lu anmgbian môm tseegh ma i tsua ken hanma tiônnongo sha u nana nengen sha mi yô, gba u a gema tsuan anmgbianev  mbagenev kpaa mba ve kom er Ruamabera a tese la, ve kpa vea lu mbatamen ken nongo u Kristu. Ve cii vea kohol a lu mzough u mbatamen, vea nengen sha tiônnongo. Yange i hii u dondon mgem u he u sha kwagh u mbatamen la sha iyange i Oktoba 1, inyom i 1972. Nyian ne, ortamen u wasen mzough u mbatamen tom nengen ér un hemba mbatamen mbagenev mbara ga, kpa ngu a tôô ér un ‘hemba ndahar’ ken a ve cii. (Luka 9:48) Nenge imba er anmgbianev mba hiden a ayol a ve ijime mban ka ve na i saan anmgbianev asev sha tar cii iyol sha wono!—Fil. 2:3.

  Kwagh ne tese ér, Tor wase er kwagh sha kwaghfan sha u veren ior sha shighe vough mba vea kuran mbadondon nav yô

15. (a) Yange mba gem tom u nengen sha tiônnongo la mba ne mzough u mbatamen yô, kwagh la va a mbamtsera mba nyi? (b) Ka nyi i tese ér Tor wase er kwagh sha kwaghfana?

15 Yange ka gbe u hanma ortamen ken mzough u mbatamen cii nana lu uwegh ken tom u nengen sha tiônnongo la yô, kwagh ne va a mzehemen kpishi. Nenge ase igbenda itiar i se zough a mtsera sha kwagh ne yô: Hiihii yô, hanma ortamen cii, aluer ka ortamen u nan lu a ityom i vesen je kpaa, mgem ne wase nan u fan er i lu Yesu a lu Ityough ki tiônnongo yô. (Ef. 5:23) Kwagh u sha uhar yô, er Anzaakaa 15:22 a kaa nahan: “Sha iwasen i mbawasenmhen imôngo la, [mbaawashima] ka ve lu taveraa.” Mbatamen ka vea tema imôngo u nengen sha akaa a a wase tiônnongo ken jijingi man vea gbidye kwar sha mbamhen mba ve lu a mi kposo kposo la yô, kwagh la a wase ve u tsuan kwagh u a zough sha akaawan a Bibilo yô. (Anz. 27:17) Zum u kwagh a lu  nahan yô, Yehova ngu a ver kwagh u ve tsough la, shi kwagh shon a wase kpaa. Kwagh u sha utar yô, er anmgbianev kpishi mba ve kom la, ve lu mbatamen hegen yô, kwagh ne wase nongo u Yehova u lun a ior mba hemen atôônanongo a á lu ngeen seer a seer ne, shi nengen sha a kpaa. (Yes. 60:3-5) Gbidye ase kwar sha kwagh ne, ken inyom i 1971 la atôônanongo lu 27,000 sha tar cii, kpa ken inyom i 2013 la, ingyegh ki atôônanongo seer je hemba 113,000! Kwagh ne tese ér, Tor wase er kwagh sha kwaghfan sha u veren ior sha shighe vough mba vea kuran mbadondon nav yô.—Mika 5:5.

“Lu Nen Ikyumuile la Ikyav”

16. (a) Ka tom u nyi mbatamen ve lu a mini? (b) Mbahenen Bibilo yange ve nenge kwagh u Yesu kaa ér i ‘koson aniyôngon nav’ la nena?

16 Hii sha ayange a Mbahenen Bibilo mba tsuaa mbara je, mbatamen kav er ve lu a tom u wasen mba ve civir Yehova a ve imôngo sha er vea za hemen u civir Aôndo yô. (Ôr Mbagalatia 6:10.) Ken inyom i 1908 la, ngeren ugen ken Iyoukura time sha kwagh u Yesu kaa ér: “Koson Mo aniyôngon Av” la. (Yoh. 21:15-17) Ngeren la kaa a mbatamen ér: “Gba hange hange u tom u Ter a ne se u nengen sha iyôngo na la ua lu kwagh u hiihii ken asema ase, se nengen tom ne ser, ka ian i icivirigh je se lu a mi i koson shi kuran mbadondon mba Ter ye.” Ken inyom i 1925 la, Iyoukura shi va kimbir ôron er tom u mbakuran u lu a inja kpishi yô, i̱ umbur mbatamen ér: “Nongoior u Aôndo ka u na je, . . . sha nahan yô, una va pine mba i lu tom ve u shiren anmgbianev vev mba ken Ter la cii kwagh sha mi.”

17. Nongo u Yehova wase mbatamen u fan tom ve u kuran iyôngo la nena?

17 Nongo u Yehova wase mbatamen u nyôôso tom ve u kuran iyôngo la, inja er i va a “azurfa sha ityough ki iyôgh” nahan nena? Ka sha u tsaase ve. Ken inyom i 1959 la, i er Makeranta u Tsaase Mbatamen la sha kwa hiihii. Yange i tese kwagh ugen ken makeranta ne sha itinekwagh i, “U Veren Ishima sha Anmgbianev  Asange Asange.” I taver anmgbianev mba ve lu a ityom ken tiônnongo la ishima ér “ve sôr ian i vea za sôron mbapasenkwagh ken uya vev yô.” Kwaghtesen la due a igbenda kposo kposo i mbakuran vea fatyô dondon zum u ve lu sôron anmgbianev sha u taver ve ishima la. Mba ker ken inyom i 1966 yô, shi i er makeranta ne, i seer akaa a he. Yange i time sha itinekwagh i, “Iwasen i Tom u Za Sôron Mbapasenkwagh La.” Sema u kwagh u i time sha mi la lu nyi? Yange gba u mba ve lu hemen la “vea lu eren tom u kuran iyôngo i Aôndo sha dooshima, shi nengen sha icombor ve tsembelee, shi eren tom ve u pasen kwagh la kpaa.” Ken anyom a a sember karen ne, i seer eren imakeranta i tsaase mbatamen kpishi. Kpa ka nyi i dugh ken tom u nongo u Yehova u lu eren u tsaase mbakuran hanma shighe nee? Nyian ne, nongo u Kristu ngu a anmgbianev udubu udubu mbavian ken jijingi, mba ve lu mbakuran yô.

Makeranta u Tsaase Mbatamen u yange i er ken tar u Philippines ken inyom i 1966 yô

18. (a) Ka zegetom u nyi i we mbatamen sha ikyeve? (b) Er nan mbatamen mba ve eren tom ve kpoghuloo la ve doo Yehova man Yesu ishima?

18 Ka Yehova a ver mbatamen mba ken nongo u Kristu sha ikyev i Tor wase Yesu, sha u ve er zegetom ye. Ka nyi tomo? Ka tom u hemen iyôngo i Aôndo ken ashighe a ican i hembe tseren uumace cii ne. (Ef. 4:11, 12; 2 Tim. 3:1) Tom u mbatamen ve lu eren kpoghuloo ne doo Yehova man Yesu ishima tsung, gadia mba dondon kwagh u Ruamabera a we ér: “Kura nen ikyumuile i Aôndo i i lu hen ven la, . . . sha asema a en; . . . sha gbashima je; . . . lu nen ikyumuile la ikyav.” (1 Pet. 5:2, 3) Igbenda ngi kpishi i mbakuran mba ken Kristu ve lu ikyumuile ikyav shi ve ve a bem man msaanyol ken tiônnongo yô. De se time nen sha igbenda ne ihiar.

Er Mbatamen Ve Kor Iyôngo i Aôndo Nyian La

19. Mbatamen ka vea due kwaghpasen vea vese nahan, i lu se nena?

19 Hihii yô, mbatamen mba eren tom vea ior mba ken tiônnongo. Orngeren Ivangeli Luka yange ôr kwagh u Yesu, ér:  “A gba zenden nyôron ken agar a tamen man angarev mba kiriki, lu ôron kwaghaôndo, pasen Loho u Dedoo u Tartor u Aôndo; mba pue kar uhar lu a Na ityô.” (Luka 8:1) Er Yesu pasen kwagh vea mbaapostoli nav nahan, nyian kpa, kape mbatamen mba ve veren ikyav i dedoo la ve eren tom u pasen kwagh ikyooso ikyooso vea mba ve civir Yehova a ve imôngo je la. Ve nenge ér kwagh la una seer taver gbashima u tiônnongo. Anmgbianev mba ken tiônnongo ka vea nenge a mbatamen mban nahan, i lu ve nena? Anmgbian u kwase ugen u a zulum anyom 90 yô, kaa ér: “Ka mea due kwaghpasen vea ortamen yô, m zua a ian i lamen vea nan, nahan m seer fan nan.” Anmgbian Steven, u a lu anyom 30 kar yô, kaa ér: “Ka ortamen nana due vea mo sea pasen kwagh sha uya uya nahan, m nenge mer nan soo u wasen mo. Ka a wasen mo nahan i saan mo iyol kpishi.”

Gba u mbatamen kpa vea nôngo a keren mba ve de u kohol a tiônnongo mbara, er orkuranilev ngu a ker iyôngo na i i saa la nahan

20, 21. Mbatamen vea fatyô u dondon ikyav i orkuranilev u ken injakwagh i Yesu la nena? Tese ikyav. (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ I Zaan Ve Inya Hanma Kasua, Nahan I Wase Ve” la kpaa.)

20 Sha uhar yô, nongo u Yehova ngu tsaase mbatamen, tesen ve er vea wase mba ve undu tiônnongo la yô. (Heb. 12:12) Er nan ve i gbe u mbatamen vea wase mba ve ver ken jijingi mbanaa, man vea wase ve nena? Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u orkuranilev man iyôngo i i saa la na mlumun sha mpin ne. (Ôr Luka 15:4-7.) Zum u orkuranilev la kav er iyôngo na i saa yô, a ker i sha gbashima inja er ka iyôngo i a lu a mi cii je la nahan. Mbakuran mba ken Kristu vea fatyô u dondon ikyav i orkuranilev la nyian nena? Er iyôngo i yange i saa la i̱ kôr orkuranilev la iyol nahan, kape mba ve de u kohol a ior mba Aôndo la kpa kwagh ve a gbe mbatamen ishima her je la. Mbatamen mba nengen tom u za keren mba ve ver ken jijingi shi wasen ve u hiden la ér ka shighe u vihin ga. Shi er orkuranilev la mough ‘za ker iyôngo i i saa la zan zan kar zuan a mi’ nahan, kape mbatamen kpa ka ve mough a ishima ve, ve za ker mba ve ver ken jijingi mbara, ve wase ve je la.

21 Zum u orkuranilev la za zua a iyôngo i i saa la yô, a er nena? A kôr i sha ue, a “penda i sha avande,” a hide a i hen ikyumuile. Kape iliam kua ieren i kundu kundu i ortamen, i tesen ikyo i wan la kpa, ia mgbegha or u nan ver ken jijingi la teghelee nana mough sha shi ia wase nan u hiden ken tiônnongo je la. Ka kwagh u yange er anmgbian ugen ken Afrika u i yer iti na ér Victor, u de u kohol a tiônnongo je la. A kaa ér: “Ken atô u anyom a anigheni a m vôr ken jijingi la cii, mbatamen lu van ikyua a mo, nôngon ér vea wasem.” Ka nyi yange i hemba kôron Victor ken ishima ciilii? A kaa ér: “Iyange igen la, John, ortamen ugen u se za Makeranta u Henen Tom Pania imôngo yô, va sôrom, a tesem ufoto mba yange se tôô shighe u se za makeranta la yô. Ufoto mbara umbur mo akaa a doon kpishi, nahan msaanyol u m lu a mi shighe u m lu civir Yehova la hide gba saren mo.” Yange John za sôr Victor, hidi yemen yô, fese je Victor hide ken tiônnongo. Nyian ne Victor shi hide ngu Pania. Sha mimi yô,  mbatamen mba ken Kristu mba ve we se ikyo la, ka ve na i saan se iyol kpishi.—2 Kor. 1:24. *

Mzehemen u sha Kwagh u Tom u Mbatamen la Seer Taver Mzough u Ior mba Aôndo

22. Bem man perapera seer taver mzough u ken tiônnongo u Kristu la nena? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Yange Kpiligh Se Iyol” la kpaa.)

22 Er se vande henen nahan, Yehova tsengaôron ér bem man perapera vea seer hen atô u ior nav. (Yes. 60:17) Aeren ne nga a seer van a mzough ken atôônanongo. Sha nyi igbenda nahana? Sha kwagh u perapera yô, “Aôndo ngu môm tsô.” (Rom. 3:30) Atindi na a perapera a i kor ken atôônanongo a ken ma tar la, kaha a atindi na a i kor ken atôônanongo a ken ityar igen la ga. Atindi na a sha kwagh u aeren a vough man vough ga la kaha ga, nga kwagh môm ken “iniongo i Kristu i uicighanmbaiorov cii.” (1 Kor. 14:33) Sha nahan yô, ka shighe u tiônnongo a lu kuran atindi a Aôndo la tseegh a kpe un iyol ye. Hide sha vegher u bem la di, Tor wase soo ér se lu bem bem ken tiônnongo tseegh ga, kpa se lu mba van a bem. Nahan yô, se mba ‘keren kwagh u nan bem.’ Ka se ker gbenda u sôron ayôôso a ashighe agen nga a gba hen atô wase la. (Rom. 14:19) Ka sea eren nahan yô, se na bem man mzough ve lu ken tiônnongo.—Yes. 60:18.

23. Nyian ne, se mba civir Yehova se mba ember sha ci u nyi?

23 Shighe u Iyoukura yôô sha kwa hiihii ken uwer u Novemba, 1895 ér, atôônanongo a̱ gema lun a mbatamen la, anmgbianev mba ve lu a ityom ken nongo u Yehova la tese gbashima sha kwagh ne. Ve tese nena? Ve er msen shi ve tôm ér mgem u he ne, a̱ wase ior mba Aôndo sha er a “lu ve zange u civir Aôndo ken mzough yô.” Sha mimi yô, ka sea hide sea hen sha akaa a a er anyom a karen la yô, i doo se kpishi er mbamgem mba Yehova yange va a mi kure kure sha kwagh u mbatamen sha ikyev i Tor wase la, ve seer taver mzough u ken mcivir wase ne yô. (Ps. 99:4) Kwagh ne na yô, nyian ne ior mba Yehova sha tar cii mba ember, gadia se mba zenden “sha jijingi môm,” shi zan sha “gbenda môm” shi civir “Aôndo u bem,” eren un tom “sha ishima i môm.”—2 Kor. 12:18; ôr Sefania 3:9.

^ par. 11 Akaa a yange i zua a mi ken kwaghtôvon ne la i gber a ken takerada u i yilan ér Aid to Bible understanding la.

^ par. 21 Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Mbatamen mba ken Kristu Ka ‘Mba Eren Tom a Vese Imôngo sha Ci u Sé Ember Yô,’” u a lu ken Iyoukura i Janawari 15, 2013, peeji 27 zan zan 31 la.