Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

“A Fatyô u Lun Mimi Ga!”

“A Fatyô u Lun Mimi Ga!”

OR U ken New York (U.S.A.) kaa er: “Wan wam Jonathan lu zan sha u una za nenge a ahuraior a na mape umai kpeghee nahan. Kwase wam, Valentina, yange soo er a za ken ijiir la ga. Yange akaakase gbidyen un iyol hanma shighe sha mngee u akaahendan sha gbenda la. Kpa un di yô gema soo akaa a yaren tom aa usu u buter la kpishi, man ahuraior a na gema lu a ateiwa ape una hen kwagh ne una fa dedoo yô. Yange m lu hen ya ken imbusutarimese i Manhattan, ken gar u New York. Kwase wam di za sha u za nengen a ior nav ken Puerto Rico. ‘Kera shi ca ga tsô Jonathan una hide,’ M hen nahan. Tsô man i gbidye imemegh sha hunda. ‘A lu un keng je.’ Kpa lu un ga. Yange i lu udasenda kua mbaiyoughci. ‘U ka̱v takerada u nan or ian i hendan akaa ne kpa?’ ka pe ordasenda la pinem la. ‘Een, ka u wan wam, ka u Jonathan.’ ‘Se mba a ibaver i bo sha ci wou. Aikôr e̱r, man . . . wan wou, . . . a wua wan wou.’ Kwagh u yange m hii ôron yô m kaa mer, ‘A fatyô u lun mimi ga!’ Kwagh u kpilighyol la yange bugh ivav ken asema a ase í i lu been a bee, shin er anyom a kar kpishi nahan kpaa yô.”

‘Se mba a ibaver i bo sha ci wou. Aikôr e̱r, man . . . wan wou, . . . a wua wan wou.’

 Ter ugen ken Barcelona (Spain) nger wener: “Ken Spain ken ashighe a anyom a 1960 la nahan, yange se lu tsombor u lun a msaaniyol. Yange lu María, kwase wam, man ônov asev utar, David, Paquito, kua Isabel, ve lu anyom 13, 11, man u masetyô la lu di 9 tsô.

“Iyange igenegh ken uwer u March 1963 la yô, Paquito za hidi makeranta yô a gba vaan ityough ki nanden tsung. Lan se ishima sha kwagh u á ne ki yô—kpa ica gba ga tsô se fa. Ahwa nga karen atar yô man a kpe je. Yange hirinigh nagh ku num nahan man kwagh la bee uma na je.

“Ku u Paquito kar kuma anyom 30 hegen. Nahan cii kpaa, mnyoon u ken ishima tsung sha msaa na la ngu a vese zan zan hegen. Ma gbenda ngu u wan una saa mbamaren ve vea hen er kwagh u ken ave saa ga ze—aluer shighe kar nena nena je shin vea zua aa ônov mbagenev kpishi je kpaa.”

Akav a ahar, á ônov ve saa mbamaren vev ne,  á tese mze-shimi man mtse u ivav i ken ishima la er ka i lu shighe u wan ka nana kpe yô. Kwaghôron u ortwer ugen yange nger la ka mimi er yange kaa nahan la er: “Ku u wan ka u hemba kpilighyol shi u hemba vihin ken ishima aa ku u organden sha ci u wan ka or u masetyô ken tsombor u ka i hen er nana kpe yô. . . . Ku u hanmô wan cii ka msaa u mnyamciem ma sha mbamlu mba ken hemen, mlu u vôson kwase shin nom maren ônov, mbamsaanyol . . . mba nan lu a zua a mi ga la.” Man imba mlu u ken ishima u kwagh saam ne una fatyô u lun a kwase u wan a saa nan sha iyav mbu dughun kpaa.

Kwasecôghol ugenegh pase er: “Nomom, Russell, yange eren tom u iyoughci ken Pacific vegher u nengen sha mbauangev la shighe u Ityav mbi Tar Cii Mbi sha II la. Yange nenge shi war ityav mbi cieryol kpishi je. Yange hide ken United States man ken uma u bem. Ken hemen yô a er tom u or u pasen Mkaanem ma Aôndo. Shighe u anyom a na kuma er 60 nahan la a hii u nengen a akav a angev mbu ishima. Yange nôngo sha u lun saa saa ken uma na je. Tsô, iyange igen ken uwer u July ken inyom i 1988 la, angev mbu ishima mbu kôr un taveraa je man a kpe. Ku na la yange u lu kwagh u vihin ken ishima kpishi je. Yange m zua a ian i kaan a na mer a̱ za dedoo tsô kpaa ga. Un yange lu di nomom tsô ga. Yange lu ijende yam i hemban cii. Yange se lu imôngo ijiir i môm anyom 40. Hegen ne lu inja er gba u me tagher ishigh a mtswenem ma hemban cii yô.”

Angan ne ka di akav a akaa a kpilighyol a ka á tser icombor tar sha won cii hanma iyange je ne. Er mba zungwen kpishi vea ôrough nahan, shighe u ku u tee wan wou, nomough, kwase wou, ormaren wou, huror wou yô, mimi je ka kwagh u orngeren u Kristu Paulu yange yila la er, “orihom u masetyô.” Ashighe kpishi kwagh u hiihii u ka se er shighe u ka se a̱ zua a ibaver i kpilighyol la yô ka i lu m-nyiman, “A fatyô u lun mimi ga! M na jighjigh ga.” Aeren agen kpaa ka a dondo, vough er se va nenge ken hemen nahan.—1 Mbakorinte 15:25, 26.

Nahan cii kpaa, cii man se nenge sha mbamlu mba ijungwen yô, de se na mbamlumun sha mbampin mbagenev mba ve lu hange hange yô. Ku ka mkur u or la jimii? Ishimaverenkeghen ngi er shi se fatyô u nengen a mbadoon se ishima kpa?

Ishimaverenkeghen Ngi Jim Je

Orngeren Bibilo Paulu yange na ishimaverenkeghen i mmem sha ikev i “orihom u masetyô” la, ka ku je la. Yange nger er: ‘A tim ku kera.’ “Orihom u masetyô u á tim un kera yô, ka ku.” (1 Mbakorinte 15:26, The New English Bible) Er nan ve Paulu una fatyô u lun a jighjigh u nan sha kwagh la yum nahana? Ka sha ci u yange lu or u i nder nan shin ku nan tese un ye, Yesu Kristu. (Aerenakaa 9:3-19) Ka sha ci u nahan kpaa yange Paulu shi nger ye er: “Er i lu sha or [Adam] man ku u ve yô, kape mnder u shin mbakpenev di kpaa i lu sha or [Yesu Kristu] je la. Gadia er i lu ken Adam man ior cii ve lu kpen yô, kape ken Kristu kpaa, á gema ior cii vea hingir mbaumav la.”—1 Mbakorinte 15:21, 22.

Yange Yesu lu a izungwen ken ishima kpishi je shighe u yange nenge a kwasecôghol u ken Nain shi nenge a wan na u nomso u kpen la. Kwaghôron u Bibilo ôr se er: “[Yesu] za mgbôghom hen hundagar [u Nain] yô, i tôô orkpen i lu duen a mi, lu wan u ngô na môm; wen kwase la kpaa lu kwasecôghol. Ikpelaior kpishi i ken gar la kpaa lu a na. Er Ter nenge a Na yô, mhôônom kôr Un a na, A kaa a na er: De vaan ga. Tsô A kporom, A bende gambe la. Mbatôôn mbara tile; tsô A kaa er: Wanye kwaor, M ngu kaan a we Mer: Mough sha! Orkpen la mough, tema sha, gba ôron kwagh. A gema un A na ngô na. Nahan mciem gba ve iyol  cii, ve gba civir Aôndo kaan er: Zegeprofeti mough ken vese ve; man shi Aôndo va sôr nongo Na.” Ver ikav er yange mhôônom ma kôr Yesu, nahan a nder wan u kwasecôghol la yô! Nenge ase imba ikav i kwagh la a tese sha kwagh u mlu u ken hemen yô!—Luka 7:12-16.

Her je, sha ishigh ki mba ve lu nengen la, Yesu nder or shin ku sha gbenda u á hungur á min mayange ga yô. Yange lu ikav i imba mnder u shin ku u yange vande tsenganôron cii man ian i ngin ne la, m hidi u hiden á uma heregh sha tar sha ikev i “Sha u he.” Hen shighe shon la Yesu kaa er: “Kwagh ne a̱ de kpiligh ne iyol ga, gadia shighe ngu van u mba ve lu shin iwar cii vea ungwa imo Na, vea due kpaa.”—Mpase 21:1, 3, 4; Yohane 5:28, 29; 2 Peteru 3:13.

Mbagenev mba yange ve nenge mnder u or shin ku yô lu Peteru, kua mbagenev ken mba 12 mba ve zenden vea Yesu imôngo la. Yange ve ungwa Yesu u i nder un shin ku la ôr kwagh hen kpe u Zegemnger u ken Galilia la. Ngeren la pase se er: “Yesu kaa a ve er: Va, va ya nen kwagh. Man mô u mbahenen cihi u pinen Un er: Ka We ana? ga; gadia ve fa er i lu Ter yô. Tsô Yesu va, va tôô bredi, na ve, man ishu nahan kpaa. Ngun ka m-ande u Yesu u sha kwa tar u A ande hen mbahenen Nav er A nder shin mbakpenev la.”—Yohane 21:12-14.

Sha ci u nahan yô, Peteru fatyô u ngeren a jighjigh u nan tsung er: “I̱ wuese Aôndo, Ter u Ter wase Yesu Kristu u A mar ne hegh sha mhôônom Nam ma zungwen ma vesen er se̱ lu a ishimaverenkeghen i i lu uma sha mnder u Yesu Kristu shin mbakpenev la.”—1 Peteru 1:3.

Apostoli Paulu yange ôr gbaa gbaa sha kwagh u jighjigh na u nan a ishimaveren shighe u á kaa nahan la er: “Akaa a i nger ken atindiakaa la, kua ken uprofeti kpaa m na a jighjigh cii, m ngu a ishimaverenkeghen sha Aôndo, ka kwagh u mban ayol a ve kpaa ve lu keghen je, ka mnder u mbaperapera kua mba ve lu perapera ga vea nder shin ku la.”—Aerenakaa 24:14, 15.

Sha ci u nahan yô ior umiliôn kpishi vea fatyô u lun a ishimaverenkeghen dông i shi nengen a mbadoon ve ishima uma sha tar kpa á lu sha mbamlu mbagenev kposo je. Mbamlu mbara á lu mba nyi? Mkaanem ma vie vie sha kwagh u ishimaverenkeghen i ken Bibilo sha kwagh u mbadoon se ishima mba ve saa ku la a pase ken vegher u masetyô u antakerada ne, ityough ki i nger er “Ishimaverenkeghen i Mimi sha ci u Mbakpenev” la.

Kpa hiihii yô de se nenge sha mbampin mba alaghga ú lu a mi aluer ú ngu zungwen sha msaa u or u doon we ishima yô: Ka vough u zungwen nahan je kpa? Me fatyô u lun a ijungwen yam nena? Mbagenev vea fatyô u wasen mo sha u m̱ tile dông nena? Ka nyi me er sha u wasen mbagenev mba ve lu zungwen laa? Man u hemban cii je yô, Bibilo i kaa er nyi sha kwagh u ishimaverenkeghen i mimi sha ci u mbakpeneve? Me fatyô u shi nengen a mba doon mo ishima je kpa? Man á lu hana?