Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 VEGHER 5

The Truth About Magic, Sorcery, and Witchcraft

The Truth About Magic, Sorcery, and Witchcraft

1. Jighjigh u i ne kwagh u ahir man ishor man tsav la samber kighir nena?

TAKERADA u i yer ér African Traditional Religion la kaa ér: “Ken Afrika yô, u pinen a pine ér shin tsav mbú kpaa o la, ka u vihin a vihi shighe,” shi ú seer nahan ér, “hen hanma inja or i ken Afrika cii yô, tsav ka kwagh u í lu u mimi mimi je á ta abusan sha mi ga yô.” Ior mba ve ne ahir a eren jighjigh kua ishor i kpehen man tsav la, zom ior mba ve fe takerada ga man mba ve fe takerada tsung mbara kpaa cii fiir ker. Mbahemenev mba kwaghaôndo u Musulumi man u Mbakristu Mbaaiev cii na tsav jighjigh.

2. Sha kwagh u ior ve ne un jighjigh wuee yô, tahav mbu ahiriv due hana?

2 Jighjigh u nan u ior ve lu a mi ken Afrika wuee yô ér, tahav mbu ken myer shin mbù ken jijingi mbú. Aôndo gema ngu a tahav sha mbú. Ujijingi man uter mbatsev cii vea fatyô u yaren tom a mbú. Shi uumace mbagenev kpa fa u za panden mbú eren kwagh u dedoo a mi (ahir a kurayol) shin kwagh u bo (ahir a tswam).

3. Kanyi i̱ lu ahir a tswama, man kanyi ior ve ne jighjigh ér ahir shon aa fatyô u erene?

3 Mba hembe eren ahir a tswam, shin ishor i kpehen la sha mbaihyomov. I na jighjigh ér mba ve eren á la mba a tahav mbu tindin anema man inyon man iji man inyam igen ér i̱ za bula ior. I kaa ér ka ahir a tswam ne a ne num man ikyôm man angev man ku kpaa ye.

4. Kanyi akaa ior kpishi ve ne jighjigh a á sha kwagh u mbatsava, man ka mpase u pasen aker u nyi mba yange ve vande lun ker mbara ve pasa?

4 Kwagh u a dondo a á yô, ka tsav mbu dughun. Í kaa ér mbatsav ka ve due tugh ve undu iyol ve her ve purugh ve yem, a̱ lu u za kohol mbatsav mbagenev ga yô, i lu u za timin ior mba ve ker la kule kule. Er ayol a mbatsav ka a lu mnya sha ugambe vev her yô, ka mpase u ior mba ve de tsav ve masen pasen mbu aker la ka a sue kwaghôron ne ye. U tesen ikyav yô, magazin ugen ken Afrika ôr kwagh ter mba ve de tsav (mbayevkasev mba lun anyom pue kar a kar hemba ingyegh) ér ve kaa ér: “M wua iorov 150 sha u nan umato eren aikyôr.” “M wua mbayev utaan sha u susen ve awambe ken iyol cica cii.” “M wua anmgbananomso am atar sha ci u ve tam kera yum.”

5. Ahir a kurayol kanyi, man mba eren á nena?

5 I kaa ér ahir a kurayol la nga kuran ior sha ikyev i ifer. Ior mba ve eren ahir a kurayol la ka ve wa ikunya man ugur ken ave. Ga  yô ve ma kwagh shin ve ishi icigh ki kurayol iyol. Shin ve yer mbaanar mba ve ne jighjigh ér mba a tahav mbu kuran ve la ken iyou shin ve wa shin inya. Shi ka ve suur sha akpagher a i kor i we kwaghngeren u Koran shin u Bibilo ker yô.

Aie man Icugh

6. Kanyi Satan man azôv a na ve er sha ashighe a karen laa, man gba u se nenge tahav vev mbura nena?

6 Sha mimi yô, Satan man azôv a na cii ka mbaihyomov mbabov mba uumace. Mba a tahav mbu tan or ii-ishima shi hemen uuma mba iorov kpaa, shi sha ashighe a tsuaa la je yô, ve nyôr ken uumace man ken ishôso kpaa. (Mateu 12:43-45) Shin er i lu u se hunde ishima a tahav vev mbura ga nahan kpaa, u̱ tôôn di mbu gede gede la kpa se tôô ga.

7. Satan soo ér se̱ na jighjigh ser nyi, man i tese ikyav i kwagh ne nena?

7 Satan ka or u a tse tom ken icugh i eren yô. Bumen ior ér ve̱ hen ér un ngu a tahav hemba er un lu a mi jim la. U tesen ikyav yô: Ken num u i sember nôngon ken tar ugen ken Afrika yô, ushoja yange ve wa icer i ityumuv mbi kaan amo baver baver sha u mbaihomov vev ve̱ ungwa ve̱ cia yô. Cii man ushoja mbara ve̱ hii u keren igwa yô, yange ve vande wan icer i amo a uindyergbuuka man igwa i keren i yange ve kura la genger genger. Yange ve soo ér mbaihyomov vev ve̱ hen ér mbá nôngon num a ikyumutya i lun a ikyav mbi utyaav mbi ageev kpishi. Kape Satan kpa a eren je la, a soo ér ior ve̱ na jighjigh ér tahav nav mbu a ikighir ga. Awashima na ka u tan ior mciem iyol sha u ve̱ er ishima na ve̱ de kera eren ishima i Yehova ga yô. De se time ase sha mbaaie utar mba Satan a soo ér ior ve̱ na jighjigh a mi yô.

8. Ka aie u nyi nahan Satan a samber a mini?

8 Môm ken mbaaie mba Satan a samber a mi yô ka un ne, ér: Ma kwagh u bulan or môm môm kpa gbe eren abu tsô ga; hanma kwagh u bo u i lu or nan er jighilii ga cii yô, ka sha ikyev i tahav mbu mbaimev a er ye. U tesen ikyav yô, tôô wer wanye kpe angev mbu iyolhian. Alaghga ngô na fa e̱r i lu amunan a samber a angev mbura yô. Kpa shi alaghga nana hen ér ka ormbatsav nan nyim wan u nan imunan sha utsa ye.

Ashighe agen akaabo ka a gba eren tsô

9. Bibilo tese ér ka Satan a ve a hanma mzeyol ga nena?

9 Shin er Satan a lu a tahav mbu van a mbamzeyol mbagenev nahan kpaa, u̱ kaan ér ngu a tahav mbu van a hanma mzeyol la yô, ka sha mi ga. Bibilo kaa ér: “Ayem a gban ka or u fefa nan hembe ga, ityav kpaa ka or u taver nan hembe ga, kwaghyan kpaa ngu sha ci u mbafankwagh ga, inyaregh kpaa ki sha ci u mbakavenkwagh ga, icivir kpaa ngi sha ci u mbahemban fan kwagh ga; gadia shighe man [aikôr] mba ve sha gbenda ve cii.” (Orpasenkwagh 9:11) Alaghga ma orgbanayem nana hemba yevese a mbagenev mbara cii, kpa nana hemba ga. Alaghga ma “aikôr” una na nana kera hemba ga. Alaghga nan wa igyunôgyô nan cir inya shin nan gba angev shin ikya kôr nan. Akaa ne aa fatyô u eren antior cii. Ka Satan a eren á kpee ga shin mbatsav kpaa ga; ka a gba eren tsô.

10. Kanyi í er sha kwagh u mbatsava, man hii nan ve se fe ser kwagh ne ka aie?

10 Aie u sha uhar u Satan a samber a mi yô, ka un ne, ér: Mbatsav ka ve due tugh ve undu iyol ve her ve yem ve za kohol mbatsav  mbagenev shin ve za susen shin ve yaan uuma mba ior mba ve ker ve la. Yô, pine ase iyol you wer: ‘Aluer mbatsav vea fatyô u eren nahan yô, kanyi i̱ dugh i̱ undu iyol shono?’ Er se vande nengen nahan, uma ka or iyol i nan, ka ma kwagh u una fatyô u undun or ga. Heela tseegh ga, jijingi ka tahav mbu umav mbu mbú ne iyol agee kpa mbu fetyô u eren ma kwagh a iyol shio ga yô.

Mbatsav vea fatyô u duen undun iyol ve ga

11. Hii nan ve se fe ser mbatsav vea fatyô u duen undun iyol ve ga, man ú na kwagh ne jighjigh kpa?

11 Uma shin jijingi una fatyô u duen undun iyol i or za eren ma kwagh u dedoo shin u̱ bo kpaa ga. Nahan mbatsav vea fatyô u duen undun ayol a ve ga. Sha mimi yô, mba eren akaa a ve sengen ér ve mba eren la ga, shin a ve hen ér ve vande eren la kpaa ga.

12. Satan ka a er sha u ior ve̱ na jighjigh ér mimi je ve er ma kwagh, kpa jighilii yô ve er ga jimin cii inja nena?

12 Se pase kwagh u mba ka ve va pase ayol a ve ér yange ve duen tsav la nena? Satan una fatyô u eren sha u ior ve̱ na jighjigh ér ve e̱r akaa a ve er ga jimin cii yô. Satan una fatyô u yaren tom a mbampase mba sha mnenge sha u nan ior ve̱ hen ér ve nenge a ma kwagh shin ve ungwa kwagh shin ve er ma kwagh u ve er ga jimin cii yô. Sha nahan yô, Satan ka a hen wener una na ior ve̱ gema ijime a Yehova shi ve̱ hen ér kwagh u Bibilo i̱ er la ka u mimi ga.

13. (a) Ahir a kurayol ka a dedoo shinii? (b) Ruamabera kaa ér nyi sha kwagh u ahiri?

13 Aie u sha utar yô ka un ne, ér: Ahir a kurayol—ahir a i hen ér nga hendan a ahir a tswam la—ka a dedoo. Bibilo pav ahir a kurayol ver kposo a ahir a tswam ga. I̱ venda nyityô ahir cii. Nenge ase atindi a yange Yehova wa Mbaiserael sha kwagh u ahir man mba ve eren á la:

  • “De eren nen ahir . . . ga.”—Levitiku 19:26.

  • “Aluer nomsoor shin kwase nana lu a jijingi u orkpen shin u tsenganpasen akaa yô, i̱ wua ve kpee.”—Levitiku 20:27.

  • ‘I de zough a or u eren ahir, shin or u  pasen uivande, shin or u lamen ishor, shin or u yangen akombo, shin or u nan pin jijingi u orkpen kwagh cii ken a we ga.’—Duteronomi 18:10-14.

14. Hii nan ve yange Yehova wa tindi u vendan ahir a erene?

14 Atindi ne yange pase wang e̱r Aôndo a soo wener ior nav ve̱ er ahir ga yô. Yehova yange na ior nav atindi ne sha ci u ve doo un ishima, nahan soo ér ve̱ hingir ikpan i mcie man i ajinge a kwagh u mbaimev ga. Yange soo wener azôv a̱ nzughur a ve ga.

15. Bibilo tese ér Yehova hemba Satan agee yem zende zende nena?

15 Shin er Bibilo i̱ pase kwagh u azôv aa fatyô u eren man u aa fatyô u eren ga la vie vie ga nahan kpaa, i̱ gema i̱ tese wang ér Yehova Aôndo hemba Satan man azôv cii agee yem zende zende. Yehova yange na zwa i zenda Satan sha kera. (Mpase 12:9) Shi fa wer Satan yange sôn ian ve za ta Yobu ikyaren ye, shi yange ungwa icintan i yange Aôndo ta un ér a̱ de woo Yobu ga la kpaa.—Yobu 2:4-6.

16. Ka an se ver ashe a nan sha u nana̱ kura se?

16 Anzaakaa 18:10 la kaa ér: “Iti i TER ka gôgôyou u taven u taver, orperapera ka nan yevese nan ta kimi, nan war.” Nahan, gba u se ver ashe a Yehova a̱ kura se. Mbacivir Aôndo mba haren sha akpagher man icigh sha u ki kura ve sha ikyev i ifer i Satan man azôv ga, shi mba cie itiambeor i mbaahiriv la kpaa ga. Mbacivir Aôndo na kwagh u Bibilo i̱ kaa ne jighjigh. I̱ kaa nahan ér: “Ashe a TER nga jingen sha akaa a sha won cii, sha u Una pase agee Na hen mba asema a ve a lu jighelaa her a Na yô.”—2 Kroniku 16:9.

17. Yakobu 4:7 taver se ishima sha nyi kwagha, kpa kanyi i gbe u se er keng-ne?

17 We kpa ú fatyô u lun a imba vangertiôr ne aluer ú ngu civir Yehova yô. Yakobu 4:7 kaa ér: “Gema nen ayol a en, na nen sha ikev i Aôndo man hendan nen a diabolo tsô una yevese ne.” Aluer ú ngu civir Aôndo u mimi, wan iyol you sha ikyev na yô, ú fatyô u lun a vangertiôr wer una kura ú.