Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Mbashiada mba Yehova

Tiv

U Soo u Fan Mimi Kpa?

U Soo u Fan Mimi Kpa?

MIMI u nyi? Mimi sha kwagh u mbampin mba injaa mba ior ve ker pinen anyom udubu udubu yô. Alaghga we kpa ka u shi henen sha mbampin mba i nger shin heen ne:

  • Aôndo we ikyo sha kwagh wase mimi kpa?
  • Ityav kua ican ia tsa a bee kpa?
  • Kanyi ka i er se zum u se kpe laa?
  • Mbakpenev vea hide a lu uma je kpa?
  • Me er msen nena ve Aôndo una ungwama?
  • Me zua a msaanyol nena?

U zua a mbamlumun sha mbampin mban hana? Aluer u za hen ma iyou i koson ityakerada yô, u zua a ityakerada kpishi i ior ve senge ér i na mbamlumun sha mbampin mban yô. Kpa ashighe kpishi ityakerada ne ngi i ôr kwagh zwa môm ga. Igen ka i lu inja er ngi a iwasen yô, kpa ayange a karen yô, i hide i sôr i shin i ta i kera kuaa je.

Nahan kpa takerada ugen ngu u u lu a mbamlumun mba mimi yô. Takerada ne ngu eren aie ga. Yesu yange er msen hen Aôndo ér: “Ka kwaghôron Wou je a lu mimi ye.” (Yohane 17:17) Nyian se fa kwaghôron la ser ka Icighan Bibilo. Ôr upeeji mba ve dondo ne tsô u nenge er Bibilo i ne mbamlumun mba mimi, mba kuman ken ato sha mbampin mba i pin sha heen mban yô.

Aôndo We Ikyo sha Kwagh Wase Mimi Kpa?

Nomsoor u ikpelaior i kase un yô

ITYÔKYAA I IOR VE PINEN MPIN NE YÔ: Se mba ken tar u ú iv a tswam man ifer yô. Ukwaghaôndo kpishi mba tesen ér ka Aôndo a ne ve se lu yan ican ye.

KWAGH U BIBILO I TESE YÔ: Aôndo ngu ave sha aferakaa a á lu eren ne ga. Yobu 34:10 kaa ér: “Aôndo Una er iferkwagh mayange ga, Uhembanagee kpaa Una er kpe ga.” Aôndo ngu a awashima u dedoo sha ci u uumace. Ka nahan ve Yesu tese se ér se eren msen ser: “Ter wase u Sha,…tartor Wou u̱ va, i̱ er ishima You shin tar kpaa vough er i eren i Sha nahan” ye. (Mateu 6:9, 10) Kwagh wase gba Aôndo ishima je yô, a er hanma kwagh u a fetyô cii sha er una kure awashima na sha ci u uumace yô.—Yohane 3:16.

Shi ôr Genese 1:26-28 man Yakobu 1:13 man 1 Peteru 5:6, 7.

Ityav kua Ican Ia Tsa a Bee Kpa?

Ushoja

ITYÔKYAA I IOR VE PINEN MPIN NE YÔ: Ityav wua uumace je kera doo ga. Hanma or yô ican bende a nan.

KWAGH U BIBILO I TESE YÔ: Aôndo tsengaôron shighe u una va a bem sha tar cii yô. Shighe u Tartor na, u u lu gomoti u sha la ua hii u hemen yô, ior “vea kera hen ityav mbi nôngon kpaa ga.” Kpa vea “gema usanker vev, vea var indyuhar a mi.” (Yesaia 2:4) Aôndo una bee a ifer man ican i yan vindi vindi. Bibilo tôndo zwa ér: “[Aôndo] una ese ve mliam sha ashe kera cii, ku ua kera lu ga, shin ijungwen shin mliam shin ican kpaa ia kera lu je ga, gadia akaa a tse la kar kera [akaa ne kua ifer man ican i ior ve lu yan nyian ne].”—Mpase 21:3, 4.

Shi ôr Pasalmi 37:10, 11; man Pasalmi 46:9; man Mika 4:1-4.

Kanyi Ka I Er Se Zum u Se Kpe Laa?

Ijiir i iin mbakpenev

ITYÔKYAA I IOR VE PINEN MPIN NE YÔ: Ukwaghaôndo mba tar ne kpishi mba tesen ér or ka nana kpe yô, kwagh ngu u ka a due a undu iyol yô. Mbagenev di na jighjigh ér mbakpenev vea fatyô u vihin or iyol, shin ér Aôndo tsahan aferaior sha u nanden ve ken igyamusu gbem sha won.

KWAGH U BIBILO I TESE YÔ: Uumace mba kera lu uma shighe u ve kpe la ga. Orpasenkwagh 9:5 kaa ér: “Mbakpenev yô, fa ma kwagh ga.” Er mbakpenev ve fe ma kwagh ga yô, gbenda ngu u vea wase or shin vea vihi mbaumaav iyol ga.—Pasalmi 146:3, 4.

Shi ôr Genese 3:19 man Orpasenkwagh 9:6, 10.

Mbakpenev Vea Hide a Lu Uma Je Kpa?

Wanyekwase u a lu vaan ku u or u doon un ishima yô

ITYÔKYAA I IOR VE PINEN MPIN NE YÔ: Se soo u lun uma shi ember uma vea ior mba ve doo se ishima yô. Uumace cii mba a isharen i ma ve nenge a ior vev mba ve saa ku la.

KWAGH U BIBILO I TESE YÔ: Ka va nderen ior kpishi mba ve kpe la. Yesu tôndo zwa wener “mba ve lu shin iwar cii…vea due.” (Yohane 5:28, 29) Uumace mba a nder ve shin ku la cii vea zua a ian i lun ken paradiso shin tar man kwagh ne una zua sha awashima u Aôndo u hiihii la vough. (Luka 23:43, NW ) Ityendezwa ne tese ér uumace mba ungwan imo i Aôndo vea lu ken mkpeyol shi vea lu uma gbem shawon. Bibilo kaa ér: “Mbaperapera vea ya dyako u tar, vea lu ken u gbem.”—Pasalmi 37:29.

Shi ôr Yobu 14:14, 15 man Luka 7:11-17 man Aerenakaa 24:15.

Me Er Msen Nena Ve Aôndo una Ungwama?

Or ne ngu eren msen

ITYÔKYAA I IOR VE PINEN MPIN NE YÔ: Ior mba ken hanma kwaghaôndo cii mba eren msen. Nahan kpa ka i lu ior mbagenev inja er Aôndo ongo mbamsen vev ga nahan.

KWAGH U BIBILO I TESE YÔ: Yesu tese se ér se de zeren kimbir mbamsen ga. A kaa ér: “Sha msen u eren la kpaa, de zeren nen kimbir gbilin gbilin…ga.” (Mateu 6:7) Aluer se soo ser Aôndo a ungwa mbamsen asev yô, saa se eren ve sha gbenda u a tese la. Cii man se er nahan yô, gba u se fa ishima i Aôndo shi se eren msen sha ishima na vough. I kaa ken 1 Yohane 5:14 ér: “Ka sea sôn nyityô kwagh u a lu sha ishima [i Aôndo] vough yô, A ungwa se.”

Shi ôr Pasalmi 65:2 man Yohane 14:6, 14 man 1 Yohane 3:22.

Me Zua a Msaanyol Nena?

Kwase ne ngu ôron Bibilo sha er una zua a msaanyol yô

ITYÔKYAA I IOR VE PINEN MPIN NE YÔ: Ior kpishi na jighjigh ér inyaregh man itizan man mdoom ma a na ve msaanyol. Nahan ka akaa a ior ve keren je ne, kpa mba zuan a msaanyol ga.

KWAGH U BIBILO I TESE YÔ: Yesu pase se kwagh u una na se msaanyol yô, a kaa ér: “Saan mba ve lu mbaibanave ken jijingi la iyol.” (Mateu 5:3) Aluer se soo u zuan a msaanyol u mimi yô saa se kure mgbe wase u vesen la—ka isharen i fan mimi sha kwagh u Aôndo man kwagh u a we ishima u eren sha ci wase je la. Man ka ken Bibilo se zua a mimi la ye. Aluer se fa mimi la yô una wase se se fa kwagh u a hembe lun a inja man u a lu a inja ga yô. Aluer se na mimi u ken Bibilo la ian ser a̱ hemen se sha aeren a ase yô, se hemba lun a uma u dedoo.—Luka 11:28.

Shi ôr Anzaakaa 3:5, 6, 13-18 man 1 Timoteu 6:9, 10.

Mbamlumun mba se ne sha mbampin mba ataratar ne ka di anivur u akaa a Bibilo i ne mlumun sha mi yô. U soo u fan seere? Aluer u ngu môm ken “mba ve lu mbaibanave ken jijingi la” yô, se fa ka u ape fan seer. Alaghga u ngu henen sha mbampin mbagen ken ishima, inja er: ‘Aluer Aôndo we ikyo sha kwagh wase yô, hii nan a de ifer man ican i ye dar a uumace ica i gbe nahana? Me er nan ve tsombor wam ua hemba doono?’ Bibilo na mbamlumun mba kuman ken ato sha mbampin mban kua mbagenev kpishi.

Nahan kpa ka i taver ior mbagenev ainge u ôron Bibilo. Ka ve nenge ér Bibilo kehe, shi i taver u fan kpaa. U soo wer or nana wase u u zua a mbamlumun sha mbampin mba ve ze u iyol ken Bibilo? Mbashiada mba Yehova mba a takerada u ua wase u yô, shi vea fatyô u henen Bibilo a we kpaa.

Takerada shon yô ka Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? I er u sha gbenda u ior mba ve lun a ian ga je kpa vea fatyô u henen u zuan a mbamlumun mba Bibilo i ne sha mbampin mba injaa mban wang yô. Shi Mbashiada mba timen ken Bibilo vea ior hen uya vev gbilin. Aluer u soo yô, Orshiada u Yehova u hen haregh wou, u nan fe Bibilo tsembelee yô nana va timen ken Bibilo vea we hen ya wou shin ma ijiir i i hembe lun sha ishima you yô ken hanma sati. Ka kwagh u sha ishe ga shi ka kwagh u nana ya u shighe kpaa ga. Kwaghhenen u sha imba gbenda ne wase ior umiliôn imôngo sha tar cii. Ior kpishi ken mba i henen kwagh a ve la ôr saan saan ér: “M zua a mimi ve!”

Kwagh u injaa u or a zua a mi u a hembe ngun yô ngu ga. Mimi u ken Bibilo ka a wase se se de u cian tsav man anzughul a tar kua akaa a nan or ishimanyian kpaa. Ka a na se ishimaverenkeghen kua uma u dedoo man iember. Yesu kaa er: “Né fa mimi, mimi kpaa una pase ne una tuhwa.”—Yohane 8:32.

1. Or ne ngu henen kwagh u Bibilo i tese yô; 2. Kwase ne ngu henen kwagh u Bibilo i tese yô