Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Kav Jighjigh Ve u Nan

 ITYOUGH PUETAANKARUNYIIN

A Kura Tsombor Na, A Koso U, A Vôr Ga

A Kura Tsombor Na, A Koso U, A Vôr Ga

1, 2. (a) Kwagh yange gema ken uma u Yosev man tsombor na nena? (b) Ka loho u bo u nyi Yosev yange ôr kwase naa?

TÔÔ WER u nenge a Yosev, a kôr ikyav ngu pendan sha jaki. Nenge er a lu keman zendenya u taver iyol ne uwegh hen ikyooso yengen kera, er a lu duen ken angar u Betelehem tugh la yô. A̱ shi nan kpa, Yosev lu henen sha kwagh u gôgô zende, u lu ve inya la. Ve lu yemen ken Igipiti! Ishima za un iyol, lu henen er vea za nyôr ken Igipiti, ape i lamen zwa ugen kposo shi aeren a ker kpa kaha la ve a lu tsombor na la.

2 Yange a taver Yosev u ôron Maria, kwase na u doon un ishima la loho ugen u bo, kpa gba ôron un sha ishimataver tsô. A ôr un loho u ortyom u Aôndo pase un ken mnya yô, ér: Tor Herode soo u wuan wan ve u kiriki la! Nahan gba u vea due hen Betelehem kera fefa. (Ôr Mateu 2:13, 14.) Kwagh ne za Maria iyol tsung. A er nan ve or a soo u wuan wan na u a fe kwagh môm môm ga shi a lu a kwagh u eren or kpaa ga ne nahana? Kwagh la taver ve kpishi. Kpa ve suur sha Yehova, nahan ve wa ikyav u yemen ken Igipiti.

3. Pase er Yosev yange due a tsombor na ken Betelehem kera la. (Nenge foto kpaa.)

3 Yosev man Maria man Yesu mough hen tugh mbura due Betelehem shiee yem. Kpa ior mba hen gar la mbagenev cii lu yaven mem mem, gadia orgen môm fa awashima u Herode ga. Er ve lu yemen vegher u ken imbusutariyan shighe u sev za hii u wanger la, a̱ shi nan kpa, ishima za Yosev iyol sha ci u a fa er vea za nyôr ken tar la ve a lu ga. Orkapinta u sha kwar ikyaa ga ne nahan una kura tsombor na sha ikyev i Herode man Satan nena? Una fatyô u koson tsombor na cii kpa? Una nôngo sha afatyô na cii, una za hemen u eren zege tom u Yehova na un, u koson shi yesen icighan wan na ne je kpa? Yosev tagher a mbamtaver mba nan un ishimanyian. De se time sha gbenda u yange er tom u i na un ne sha mimi la, tsô se nenge er i hii ve nyian kpa i gbe u uter kua se mbagenev cii se lu a jighjigh u nan er Yosev nahan yô.

Yosev Kura Tsombor Na

4, 5. (a) Uma u Yosev yange gema nena? (b) Ortyom yange taver Yosev ishima u eren zegetom u i na un la nena?

4 Uma u Yosev cii yange gema kuma er inyom môm man kwagh  nahan ken ijime, hii shighe u a tsôr wan u Heli u kwase, hen ijiir na ken Nasareti la je. Yosev fa er Maria soo kwagh u Yehova shi soo atindi a na kpaa yô. Nahan kpa, a va nenge Maria a iyav! Yosev maa wa ishima u den kwagh na ving sha er ihyeen i Maria la ia due ken igbar ga yô. * Kpa, ortyom va lam a na ken mnya, pase un er Maria a we iyav sha icighan jijingi u Yehova yô. Ortyom la shi kaa a na ér wan u una mar la una “yima nongoior Na sha asorabo a ve.” Shi a kaa a Yosev ér: “De cie u eren kwase wou Maria ne ga.”—Mat. 1:18-21.

5 Er Yosev lu orperapera shi ungwan imo i Yehova yô, a er kwagh u ortyom kaa un la. A lumun u eren tom u yuhwan hemban ityom igen cii ne: u yesen wan u lu u na ga, kpa lu wan u Aôndo u ishima ishima la. Shighe kar yô, Yosev man kwase na u lu iyav la yem ken Betelehem sha u i̱ za nger ve er tindi u Shisar kaa nahan. Lu hen ijiir ne, i za mar wan la ye.

6-8. (a) Shi ka nyi igen yange i va a mgem ken uma u Yosev man an-tsombor na u cuku laa? (b) Er nan se fe wang ser lu Satan tindi kwagh u lu er ka ishan laa? (Nenge ngeren u shin kpe kpaa.)

6 Mba maren Yesu yô, Yosev kera hide yem a tsombor na ken Nasareti ga. Ve tema twev ken Betelehem, u gba ica a Yerusalem kuma ukilomita 10 nahan tseegh la. Tsombor ne lu a kwagh ave ga, kpa Yosev lu kuran Maria man Yesu, shi koson ve sha afatyô na cii. Ica gba ga je maa ve zua a an-ya u vea lu her yô. Nahan, shighe u alaghga Yesu hemba inyom la, kwagh shi gema ken uma ve kpoo.

7 Mbafankwagh mbagenev za mough vegher u sha ityoughkitaregh la va nyôr, man adooga ve mough ken Babilon ica je. Ve dondo kwagh ugen u ve hen ér ka ishan yô, ve va nyôr hen ya u Yosev man Maria, ve gba pinen wan u lu u una va hingir tor u Mbayuda la. Ior mbara er kwagh a tsombor la sha icivir kpishi.

8 Yange vea fa shin vea fa ga kpa, ve gbihi Yesu, u lu wanye kpuaa la ken zayol u vesen. Kwagh u ve nenge a mi er ka ishan la hemen ve gbenda, va a ve ken Betelehem jighilii ga, kpa hii karen a ve ken Yerusalem. * Mba za nyer ken Yerusalem yô, ve ôr iferor, Tor Herode ér mba pinen ape wan u una va lu tor u Mbayuda la, a lu yô. Kwagh u ve ôr Herode ne, na un ishimavihin tsung.

9-11. (a) Or u hemban Herode kua Satan tahav lu a Yosev nena? (b) Zende u yemen ken Igipiti la yange u lu er i nger ken ityakerada i ukwaghhir i mbayiase la nena?

9 Kpa kwagh gema er doo yô, orgen u hemban Herode man Satan tahav lu a Yosev. Lu a na nena? Mbafankwagh mban va zan zan  va nyôr hen ya u Yesu shi ve nenge a na kua ngô na kpaa, tsô ve dugh uiyua ve na ve, ve pine injar sha mi ga. Nenge ase er yange a lan Yosev man Maria ishima er ve gba va hingir u zuan a akaa a injaa er “zenaria man kwaghhumandoon man mire” nahan yô! Mbafankwagh mbara wa ishima u hiden, za ôron Tor Herode ape ve za zough a wan la yô. Nahan kpa Yehova yange ve. A kaa a ve ken mnya ér ve kar gbenda ugen, ve yem.—Ôr Mateu 2:1-12.

10 Mbafankwagh mbara mba moughon yô, ortyom u Yehova va kaa a Yosev ér: “Mough, tôô Wan ne kua ngô Na, yevese yem ken Igipiti, za lu ker zan zan Mo man Me kaa u ye; gadia Herode una ker Wanikyundan ne a ku.” (Mat. 2:13) Er se vande ôron ken mhii u ityough kin nahan, Yosev er kwagh u ortyom u Yehova kaa un la fefa. Yange hemba gban un ishima u kuran uma u wan na a hanma kwagh ugen cii, nahan a mough a tsombor na ve yem ken Igipiti. Er mbafankwagh mbara na ve uiyua mba taver ishe yô, Yosev lu akaa a wasen tsombor na ken zende u ve lu zan la.

Yosev yange er kwagh fese man a iyoltangen shio sha u kuran wan na

11 Ityakerada i ukwaghhir i mbayiase ôr kwagh u zende u tsombor ne yem ken Igipiti la sha mimi ga cii, i senge ér Yesu, u lu anye u cuku hen shighe ne la kôvor zende ve la sha ivande, shi yange mbanumungbenda u bulan ve, shi er atine a avilegh nelem, ngô na zôr atam a a. * Kpa jighilii yô, zende ne lu gôgô zende u sha ican kpishi.

Yosev hemba veren ishima u kuran tsombor na a u keren mkpeyol na

12. Mbamaren mba ve lu yesen mbayev ken tar u bo ne la, vea fatyô u henen nyi hen Yosev?

12 Mbamaren vea fatyô u henen kwagh hen Yosev kpishi. Yosev yange mem tom na shi hemba veren ishima u kuran tsombor na sha akaabo a u keren mkpeyol na. Kwagh ne tese wang ér, a nenge tsombor na ér ka iyua i doon tsung, i Yehova a ne un yô. Nyian ne mbamaren kpishi mba yesen ônov ken botar u Satan, u a iv a akaa a tesen mbayev dang, shi gbihi ve ken mbamzeyol, shi saan ve ishe je kpaa la. Sha nahan yô, uter man ungô ka vea dondo ikyav i Yosev, sha u eren hanma kwagh u i gbe u vea er sha u kuran mbayev vev sha akaabo ne yô, i lu kwagh u doon tsung!

Yosev Koso Tsombor Na

13, 14. Er nan ve Yosev man Maria yange ve hide ve za yese ônov vev ken Naseratii?

13 Ikyav tese ér tsombor ne yange u tsa ken Igipiti kpishi ga, sha ci u yange ica gba ga je maa ortyom va kaa a Yosev ér Herode kpe. Yosev maa hide a tsombor na ken tar ve. Kwaghôron u profeti ugen yange  tsengaôron tsuaa tsuaa je ér Yehova una yila Wan na “ken Igipiti.” (Mat. 2:15) Yosev er tom u kuren kwaghôron u profeti shon. Nahan kpa, una za lu a tsombor na han hen shighe nee?

14 Yosev lu tsevaa. Yange cia Arekilau, u kar tema sha ityough ki Herode, u un kpa lu bo or u vihin tu man u wuan ior la. Yehova yange wa Yosev kwagh, nahan Yosev kera tema a tsombor na ken Betelehem ikyua a Yerusalem, ape ior lu a mbaawashima mba bov la ga, kpa kar a u yem ken tar na, ken Nasareti u ken Galilia, vegher u ken imbusutarimese la. Lu ken Nasareti kpa Yosev man Maria yese ônov vev ye.—Ôr Mateu 2:19-23.

15, 16. Tom u Yosev eren la lu nena, man alaghga lu ikyav mbi tomov er nyi nahan eren tom a mini?

15 Tsombor ne eren kwagh akuma akuma, kpa lu sha ican. Bibilo ôr kwagh u Yosev ér lu orgbanakaa, man ishember ne ngi ôron kwagh u akaa kposo kposo a i eren a ikyon la, er u gberen i haan inya nahan, man u menger i shi tsenen i sha ci u maan ayou, shin u eren utso man manden icar i kiriki man utrôku man akeke a kperan a kpera man agbur kua ikyav mbi i eren tom sule a mi cii. (Mat. 13:55) Tom ne lu tom u nyoon iyol kpishi. Sha ayange a i ngeren Bibilo la, mbakapinta hemban eren tom hen hunda ya ve shin ve mande andaar ikyua a ya ve.

16 Yosev yange eren tom a ikyav mbi tomov atô kposo kposo, man alaghga mbigenev ker lu ter na un ye. Alaghga eren tom a akaa a kôôn ikyon, kua asôm a paven ikyon, man hama man anjembe u i yer ér msabe la man teepe man kanji man ityôugh man tsur u varen ikyon man mbaanar mba kangen amgbe kua ukusa, shin er akaa ne taver ishe nahan kpaa.

17, 18. (a) Yesu yange hen nyi hen Yosev u lu ter-ikyoson na laa? (b) Er nan ve yange gba u Yosev una hemba eren tom taveraa ciilii?

17 Tôô ase wer u nenge a wanakiriki Yesu, ngu kenger ter-ikyoson na er a lu eren tom yô. Er a lu nengen hanma kwagh u Yosev a lu eren la, a̱ shi nan kpa, doo un kpishi er ter na ne a lu or u taver iyol kpishi, u a fe tomaveegh shi a lu tsev tsev kpaa yô. Alaghga tsô Yosev kpa hii u tesen wan na u kiriki ne u eren akaa a kiriki, er u kôôn ikyon sha akôv a ishu a uman nahan, sha er ia kôngor iyol yô. Shi adooga tese Yesu mkposo u ikyon i eren tom a mi la kpaa, er ikyon i tur man ikyon i ouki man olev nahan.

Yosev tese wan na tom u kapinta, nahan a hingir orkapinta

 18 Yesu kav er Yosev lu a tahav iyol mbu gberen ikyon, gban mtôm shi manden ikyon tseegh ga, kpa lu or u wa un man ngô na kua anngôôv nav cii ikyo yô. Yesu lu wan ve tswen ga, gadia Yosev man Maria va mar ônov mbagenev ateratar nahan seer sha a na. (Mat. 13:55, 56) Yange gba u Yosev una seer eren tom taveraa sha u koson ve cii.

Er Yosev koson tsombor na nahan kpa, hemba veren ishima u tesen u kwagh u Yehova

19. Yosev yange tese tsombor na kwagh u Yehova man atindi na nena?

19 Er Yosev koson tsombor na nahan kpa, hemba veren ishima u tesen u kwagh u Yehova. Sha nahan yô, Yosev tôôn shighe sha u tesen ônov nav kwagh u Yehova Aôndo man atindi a na. Yosev man Maria zaan a mbayev vev ken shinagoge u lu hen haregh ve, ape i ôron atindi shi i pasen a la hanma shighe cii. Alaghga yange vea hide ken ya yô, Yesu a pine mbampin kpishi sha kwagh u Yehova man atindi na shi Yosev kpa a nôngo u tan un iwanger sha mbampin mban. Shi Yosev zaan uiniongo mba civir Yehova mba i eren ken Yerusalem la a tsombor na. Alaghga yange i tôô Yosev ukasua uhar u zan zende u kuman ukilomita 120 ne, za eren iniongo i Paseka, i i eren hanma inyom la shi cinin hiden.

Yosev zaan a tsombor na ken Yerusalem sha u za civir Aôndo ken tempel

20. Mbakristu mba ve lu a icombor la vea fatyô u dondon ikyav i Yosev la nena?

20 Mbakristu mba ve lu a icombor nyian ne kpa, mba dondon ikyav i Yosev la. Ka ve er kwagh u ve fetyô cii sha u kuren mbamgbe mba mbayev vev, nahan kpa ka hembe gban ve ishima u tesen ve kwagh u Yehova. Mba nenge sha afatyô ve cii sha u eren mcivir u hen tsombor, shi zan mbamkombo mba Mbakristu a ônov vev kua mbamkohol mbavesen man mbakiriki kpaa cii. Ve nenge yô, kwagh môm u vea er mbayev vev ve una hemba lun ve a inja a u tesen ve kwagh u Yehova je kpa ngu ga, vough er Yosev nahan.

“A Ishima i Nyian Je”

21. Yange a lu shighe u eren iniongo i Paseka nahan, tsombor u Yosev u er nena, man lu hanma shighe Yosev man Maria va kav ér Yesu ngu a ve ga?

21 Shighe u Yesu lu anyom 12 la, Yosev za a tsombor na ken Yerusalem, er vanden eren nahan. Ve lu zan u za ember iniongo i Paseka. Yange a lu shighe u iniôngo ne yô, icombor kpishi i tim nongo yemen sha kômgbenda suuluu, sha shighe u imendenev ka mbi hôm gese gese la. Yange ia za aren sha agungu a taven, a lun a imendenev kpishi ga, ape gar u Yerusalem lu la yô, icombor ne kpishi i gba wan atsam a zan iniongo a ken upasalmi la. (Ps. 120-134) Alaghga ior udubu deri imôngo yange ve iv ken gar la poo hen shighe la. A za eren iniongo la a been yô, icombor ne shi i wa nongo suuluu i gba hiden. Alaghga Yosev man Maria hunde ishima sha akaa agen, nahan ve gba  tôôn tsô ér Yesu ngu yemen vea mbagenev, shin icombor igen. Ka er ve undu Yerusalem ve yem kuma zende u iyange ijimin nahan cii ve, ve za mase cian iyol ér Yesu ngu a ve ga ye!—Luka 2:41-44.

22, 23. Yosev man Maria yange mba va kaven er wan a ndiir ve yô, ve er nena, man yange ve za zua a na nahan Maria kaa ér nyi?

22 Tsô ve hide fese ve yem ken Yerusalem ve za ker Yesu hanma ijiir cii. Nenge er yange vea za nyôr ve vea kohol shange or u van iniongo ga, maa a gba hingir ve dang, vea gbaa zenden sha ugodobi yilan wan ve sha iti genger genger yô. Wan ve la lu han sha wono? Er ve ker un zan zan sha iyange i sha utar la, Yosev hii u henen ér un kan shio u eren icighan tom u Yehova a ne un laa? Tsô ve mase karen zan ken tempel. Ve za ker Yesu ker zan zan ve za nyôr ken zege iyou igen, hen ape mbafanatindi kpishi kohol yô, maa ve nenge Yesu tema lu  hen atô ve! Yange ishima ia gba Yosev man Maria shimi hen shighe ne kpen kpen!—Luka 2:45, 46.

23 Yesu lu ungwan akaa a mbatesen mbara lu ôron la shi lu pinen ve mbampin kpoghuloo. Kpiligh ior mbara iyol a mkav u anwan u cuku la kua mbamlumun nav kpaa. Nahan kpa, lan Yosev man Maria ishima er Yesu a er kwagh a ve nahan yô. Bibilo ôr se kwagh u Yosev yange kende ôr ga. Kpa mkaanem ma Maria man pase kwagh u Yosev kpa lu a mi ken ishima yô, ér: “Wana, ka nyi U er a vese nahana? Nenge, teru man mo, se lu keren We a ishima i nyian je.”—Luka 2:47, 48.

24. Bibilo pase kwagh u tom u mbamaren sha inja nena?

24 Kwagh u Bibilo i er ne pase tom u mbamaren sha inja kpen kpen. U yesen wan ka kwagh u ican kpishi, aluer wanye la nan ngu vough je kpa, ka tom u kiriki ga! U yesen mbayev ken tar u ú vihi  ainge kpishi ne ka kwagh u nan or “ishima i nyian” je gande, kpa aluer uter man ungô fa er Bibilo i nenge tom u yesen mbayev la ér, ka tom u ican kpishi yô, ishima ia gba ve ishima.

25, 26. Yesu yange kaa a mbamaren nav ér nyi, man alaghga Yosev nenge kwagh u wan na ôr la nena?

25 Yesu lu ken tempel sha ci u lu ijiir i nenge ér una tema her ve una hemba lun a Ter na u sha la kôôsôô, shi a saan un iyol u henen kwagh na je la. Kwagh u Yesu ôr a mbamaren nav la lu cihi ga, kpa soo fan er i hii ve ve fe ijiir i vea za ve vea zua a na ga yô. A pine ve ér: “Er nan man ne keren Mo? Ne kera fa er i lu u Me lu ken akaa [shin iyou i] Terem keng gaa?”—Luka 2:49.

26 Yosev yange una hen sha mkaanem man kwa imôngo. Alaghga je yô, va hingir u tan ave vanger sha ci u mkaanem mara. Kera kpa, lu vanden tesen wan u kwase na wa iyav sha icighan jijingi mar ne ér, a̱ soo kwagh u Yehova. Hen shighe u Yesu lu wanye ne je, a fa er ter u lun a dooshima ka nan eren kwagh a ônov mba nan yô, man a fa nahan sha ci u mlu na vea Yosev.

27. Wea lu ter yô, ka ian i nyi u lu a mini, man doo u u umbur kwagh u Yosev er la sha ci u nyi?

27 Aluer u ngu ter yô, fa wer u ngu sha ian i wasen ônov wou sha aeren a ou sha u ve fa er Yehova a lu Ter ve, man er ve doo un ishima shi a kor ve kpaa yô. Shi aluer u ngu a wan u u mar a kwase wou shin nomu ga kpa, umbur kwagh u Yosev er la, nahan eren a hanma wan u nan lu sha ikyev you cii sha gbenda u tesen wer nan doo u ishima shi nan gba u kwagh. Wase ônov mbara ve kporom hen Ter ve u sha, Yehova Aôndo.—Ôr Mbaefese 6:4.

Yosev Vôr Ga

28, 29. (a) Mkaanem ma i nger ken Luka 2:51, 52 la pase kwagh u Yosev nena? (b) Yosev yange wase wan na yem hemen hemen sha mfe nena?

28 Bibilo kera fa ôron se kwagh u uma u Yosev ga, kpa akaa a i̱ pase kpuaa la a kuma u se hen sha mi zulee. I̱ pase se ér, Yesu “lu ungwan imo ve,” ka mbamaren nav je la. Shi i̱ kaa  ér, “Yesu kpaa lu yemen hemen hemen sha mfe man ivesen, man Aôndo lumun Un, ior kpaa lumun Un.” (Ôr Luka 2:51, 52.) Mkaanem mara pase se nyi sha kwagh u Yoseve? Ma pase akaa kpishi. Ma wase se u fan ér, Yosev za hemen u nengen sha ya na cii, sha ci u wan na u lu orumace u vough la lu nan ter na ne icivir shi za hemen u lun sha ikyev na kpaa.

29 Shi ma kaa ér Yesu lu yemen hemen hemen sha mfe. Yosev yange wase Yesu u vesen sha mfe je ka u henen a hen ga. Sha ayange la, Mbayuda ôron injakwagh igen i ior kpishi lumun a mi yô. Nyian kpa, or a fatyô u zuan a injakwagh la ken takerada mape ôron. Injakwagh la kaa ér, ka mbanyarev man mbautahav tseegh vea fatyô u lun mbafankwagh jim jim ye, kpa mbatomaveegh, er mbakapinta man mbasulev kua mbavareniwa nahan cii, vea “fatyô u ôron ijir shin kuren ijir ga; vea fatyô u lun hen ape i ôron kwagh sha anzaakaa kpaa ga.” Shighe kar yô, mfe u Yesu lu a mi la tese ér injakwagh la ka i mimi ga. Shighe u Yesu lu wanye la, yange una ungwan akaa a doon Yehova ishima man a vihin un ishima a ter-kyoson na, u lu orkapinta u lun a kwagh ave ga la, tesen un tsembelee hanma shighe la! A̱ shi nan kpa, yange vea lamen sha akaa ne hanma shighe cii.

30. Ka ikyav i nyi Yosev a ver mbayaav nyiana?

30 Shi se fatyô u nengen er Yosev yange wase Yesu u vesen or yô. Er nenge sha Yesu tsembelee yô, Yesu vese lu a gbong gbong iyol kpishi. Heela tseegh ga, Yosev tsaase wan na sha tomaveegh kpaa. Yange i fa Yesu ér ngu wan u orgbanakaa tseegh tsô ga, un iyol na kpa i yila un ér “orgbanakaa.” (Mar. 6:3) Sha nahan yô, Yosev kôr cio u yesen Yesu tsembelee. Doo u mbayaav vea dondo ikyav i Yosev ne, vea nengen sha ônov vev tsembelee shi vea tese ve u eren akaa a vea va lu sha tseeneke ve kpa, vea fatyô u kuren mbamgbe vev yô.

31. (a) Ikyav tese ér Yosev yange kpe hanma shighee? (Nenge  ngeren u kiriki la kpaa.) (b) Ka ikyav i nyi Yosev a ver se i se dondoo?

31 Hii hen ijiir i Bibilo i er kwagh u Yesu ér yange er batisema shighe u lu anyom 30 la je, i kera ter kwagh u Yosev ga. Ikyav tese ér, shighe u Yesu hii tom na u pasen kwagh la, Maria lu kwasecôghol. (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Yosev Kpe Hanma Shighee?” la) Nahan kpa, Yosev er kwagh u dedoo u a hungur a mi mayange ga yô, a ver se ikyav i doon tsung, i ter u yange kura tsombor na, shi koso u, shi taver ishima sha u eren kwagh u dedoo zan zan ku na yô. Doo u hanma or u nan lu ter, shin u nan lu a tsombor cii, kua hanma Orkristu ugen kpaa nana lu a jighjigh u nan er Yosev nahan.

^ par. 4 Sha ayange la, or a tsôr kwase yô, i hingir u nengen or la vea kwase la er ve vôso ayol a ve kera kpaa nahan.

^ par. 8 Ishan i kpôô kpôô ga ne lu er asan a sha agbaaôndo, a se nengen a mi sha kwavaôndo la nahan ga; shi lu Aôndo tindi i kpaa ga. Kwagh ne tese wang ér Satan lu a awashima u wuan Yesu ve er kwagh due sha aôndo er ka ishan nahan sha kuren awashima na la ye.

^ par. 11 Bibilo tese wang ér Yesu er ma ivande ga zan zan va er ‘ivande na i hiihii’ shighe u i er un batisema kera la.—Yoh. 2:1-11.