Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH ITIANKARIHIAR

A ‘Vese sha Ishigh Ki Ter’

A ‘Vese sha Ishigh Ki Ter’

1, 2. Ka zayol u nyi Mbaiserael lu a mi shighe u Samuel lam a ve laa, man yange gba una wase ve vea gema ishima sha ci u nyi?

SAMUEL tile lu kenger sha ior nav nôôr. Ikyurior i Iserael jimin cii kohol hen gar u Gilgal, man lu or u mimi, u lu profeti man orjir anyom akundu imôngo ne yila ve ye. Lu inyom ken tar u Iserael, shighe u se hegen ka i lu uwer u Mei shin Jun la. Iyiav mbi ken ishule i hen ijiir la cii via kuma u sudan. Ikpilaior la cii huan ayôôso. Samuel una ôr ve nyi ve a kuma ve?

2 Ior mban kav er ve lu a zayol u vesen ga. Ve lu hanger ér vea lu a tor ve u nana hemen ve yô. Ve kav er kwagh la lu ilyahan ve lu van a mi sha Aôndo ve, Yehova, kua profeti na ga. Ieren ve ne tese ér ve kera soo ér Yehova a̱ lu Tor ve ga! Samuel una er nena ve vea gema ishima?

Kwagh u Samuel er shighe u lu iyev la tese se ér se fatyô u seer nan Yehova jighjigh, sea lu hen atô u ior mba ve lu a aeren a dedoo ga je kpaa

3, 4. (a) Er nan ve Samuel yange ôr kwagh u iyev nava? (b) Jighjigh u Samuel la una wase se nyian sha ci u nyi?

3 Samuel ôr kwagh a ikpelaior la ér: “M bee iyol ve, m mende ivu kpaa.” Er kungu ivu yô, mkaanem nam mara ta hindi hemba cii. Shi a kaa ér: “Er m lu iyev je m lu zenden sha ishigh yenegh zan zan nyian.” (1 Sam. 11:14, 15; 12:2) Er Samuel bee iyol nahan kpa, lu umbur akaa a yange er shighe u lu iyev la. Kwagh môm hungur un ga. Akaa a a er shighe u lu wanye la na yô, a hingir or u nan jighjigh shi civir Yehova, Aôndo na.

4 Yange gba u Samuel una seer taver jighjigh na shi una za hemen a mi, shin er hemban lun vea ior mba banen a jighjigh shi tilen sha mimi ga nahan kpaa. Nyian kpa, u seer taver jijighjigh wase  ka kwagh u ican, gadia tar ban a jighjigh shi u hôngor kpaa. (Ôr Luka 18:8.) Se nenge nen kwagh u se fatyô u henen ken ikyav i Samuel, hii sha akaa a yange er shighe u lu iyev la je yô.

“Lu Eren Tom sha Ishigh Ki Ter, Lu Wanye Je”

5, 6. Samuel lu er mbayev mbagenev ga nena, kpa lu nyi i na ve mbamaren nav lu a vangertiôr ér a ver ishima sha a naa?

5 Samuel lu er mbayev mbagenev nahan ga. Yange de atumbe, alaghga lu anyom atar shin hemba nahan daalaa, maa yem za hii u eren icighantom ken tabenakel u Yehova ken Shilo. Ijiir ne gba ica a Rama, ape ya na lu la, hemba ukilomita 32. Mbamaren nav, Elkana man Hana, na Yehova wan ve sha u a er un tom u vesen yô, a hingir Ornaseri sha ayange a uma na cii. * Kwagh ne tese ér mbamaren mba Samuel soo un ga shi ve ta un kera shinii?

6 Mayange ga cii! Ve fa ér a ver ishima sha wan ve ken Shilo. Pristi u tamen Eli, ver ishima sha a na je ka u henen a hen ga, gadia Samuel eren tom vea na kôôsôô. Shi kasev mbagenev kpishi kpa eren ityom kposo kposo hen tabenakel, man ikyav tese ér ve eren i sha inja sha inja.—Eks. 38:8; Mbaj. 11:34-40.

7, 8. (a) Hanma inyom yô, mbamaren mba Samuel ve za taver un ishima nena? (b) Mbamaren mba ainge vea fatyô u henen nyi hen mbamaren mba Samuele?

7 Hana man Elkana hungur a waniunda ve u ishima ishima, u Aôndo ungwa msen u Hana ve ve mar la ga. Hana yange sôn Aôndo ken msen ér a na un wan u nomso, a tôndo zwa ér una gema un a na Aôndo, a er un tom sha ayange a uma na cii. Hanma inyom, Hana una zaan u za nengen a Samuel yô, a za un a togo u he, u yange a tume sha ave na, a za na un ér a̱ eren tom a mi. A̱ shi nan kpa, Hana una za nenge a na yô, i̱ doo un kpishi. Mbamaren nav wase un u kaven er i lu kwagh u icivirigh u civir Yehova hen icighanjiir la yô, nahan a zua a ishimataver hen ve shi a ngohol kwaghwan ve la je ka u henen a hen ga.

8 Nyian kpa, mbamaren vea fatyô u henen kwagh hen Hana man Elkana. Mbamaren kpishi ka i hemba gban ve u nengen sha ugbayol mba mbayev vev, ve kera tese ve u lun a Yehova kôôsôô ga. Kpa mbamaren mba Samuel yô, u civir Yehova lu ve kwagh u hiihii, nahan wan ve Samuel vese hingir or u injaa.—Ôr Anzaakaa 22:6.

9, 10. (a) Pase er tabernakel lu la, man er Samuel nengen un la. (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.) (b) Ityom i Samuel eren ken tabernakel la, alaghga lu nyi ityomo, man u hen wer agumaior aa dondo ikyav i Samuel la nyian nena?

 9 Nenge ase a Samuel ken ishima, er a lu vesen man er a lu ningir sha agungu a hen shilo, nengen akaa yô. A tile sha igyungu ngu kenger ken gar kua pev u a lu gburumaa ken imbusu gar la, man alaghga a ta ashe a za nenge a tabernakel u Yehova ken gar la, nahan saan un iyol. Tabernakel la lu icighanijiir u numben a mi ga. * Tabernakel u i er un anyom 400 nahan ken ijime, u lu Mose iyolna je tese er a er la, lu ijiir i vesen i civir Aôndo her sha tar jimin cii.

10 Wanakiriki Samuel vese, soo kwagh u tabernakel la. I ôr ken takerada u Bibilo u Samuel nger la, ér: “Samuel yô, lu eren tom sha ishigh ki TER, lu wanye je, a har efodi u sha ikyondo i pupuu.” (1 Sam. 2:18) Alaghga, ikyondo i Samuel haan iyol la lu ikyav i tesen ér wasen upristi tom ken tabernakel. Samuel lu ken tsombor u Pristi ga, nahan kpa eren ityom kpishi, er u bughun ihinda i nyôron ken tembe u tabernakel la hanma pepe nahan, shi wasen Eli, u bee iyol la. Ityom ne doo un kpishi, kpa shighe kar yô, ishima gba zan un iyol. Kwagh lu zan hemen ken iyou i Yehova u vihin kpishi.

Er I Lu Eren Afer hen Tabernakel Nahan Kpa, Lu Wang

11, 12. (a) Ka nyi Hofeni man Pinehashi wa ikyo sha mi ga ve ve hingir eren asorabo kpishi? (b) Ka aferakaa man aeren a hôngorough a nyi Hofeni man Pinehashi lu eren ken tabernakele? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

11 Shighe u Samuel lu wanye la, nenge er i lu eren afer a vihin tsung kua akaa a hôngorough yô. Eli lu a ônov uhar, lu Hofeni man Pinehashi. Bibilo kaa ér: “Ônov mba Eli, lu udangmbaiorov, ve fa TER ga.” (1 Sam. 2:12) Kwagh u ivur ne i er sha adondo adondo la, ka sha inja je. Hofeni man Pinehashi lu “udangmbaiorov,” inja na yô, ve lu “agbilin a uôn,” sha ci u ve cian Yehova ga. Kwagh gba ve u wan atindi a Yehova a perapera la ikyo ga. Er ve waan a ikyo ga yô, ve hingir u eren asorabo kpishi.

12 Tindi u Aôndo na Mbaiserael la pase ityom i upristi jighjilii man er vea naan iniav ken tabernakel yô. Man lu sha inja je! Iniav mbira tile sha ityough ki akaa a Yehova er sha u den ior asorabo, sha er vea lu  wang sha ishigh nagh, shi vea kuma mba una na ve iveren shi una hemen ve yô. Kpa Hofeni man Pinehashi tese icivir sha iniav mbira ga, shi upristi mbagen kpa dondo ieren ve ne. *

13, 14. (a) Alaghga tsô aferakaa a i lu eren ken tabernakel la bende a mbaasemamimi nena? (b) Eli er kwagh môm u tesen ér un ngu ter man pristi u tamen ga nena?

13 Nenge ase er yange a kpiligh wanakiriki Samuel iyol u nengen er imba iferkwagh ne lu zan hemen kpa or er kwagh sha mi ga yô. Samuel yange una nengen a ior, er atsanaior man ishamior i í nzughul a ve la nahan, ve vaan ken icighan tabernakel a ishimaveren ér vea zua a ishimasurun, shi vea hide a taver ken jijingi, kpa ve gema ve ya kunya, ve va ahenge shi ishima i vihi ker. Man zum u kav er Hofeni man Pinehashi lu peren tindi u Yehova sha u yaven a kasev mbagenev ken atô u kasev mba ve eren tom ken tabernakel la yô, lu un nena? (1 Sam. 2:22) Alaghga lu veren ashe ér Eli una er kwagh sha mi kpee.

A̱ shi nan kpa, ishima yange i za Samuel iyol kpishi er nenge ônov mba Eli lu eren afer yô

14 Eli hemba lun sha ian i ma sôr zayol u lu seer a seer ne. Er lu pristi u tamen yô, lu ityough sha akaa a i eren ken tabernakel la cii. Er lu ter u Hofeni man Pinehashi yô, lu tom na u kôôm mbayev nav. Sha ci u ve lu vihin mlu ve tseegh ga, kpa ve lu nzughul a ior kpishi ken tar la. Nahan kpa, Eli er kwagh môm u tesen ér un ngu ter shin pristi u tamen ga. A wa ve kwagh kpuaa maa a de kera je. (Ôr 1 Samuel 2:23-25.) Gba u yange ma tsaha ônov nav mbara tsung. Asorabo a ve lu eren la kuma ku!

15. Ka loho u vihin tsung u nyi, Yehova tindi hen Eli, man Eli vea tsombor na er nena sha icintan laa?

15 Shighe kar yô, kwagh vihi gba kera je Yehova tindi “or u Aôndo” ugen, u lu profeti u Bibilo i ter iti na ga yô, ér a̱ za pase Eli ijirôron i Aôndo sha ya na. Yehova kaa a Eli ér: “U hembe civir ônov ou a Mo.” Nahan Aôndo kaa ér ônov mba Eli mbaaferev mbara vea kpe iyange i môm, shi tsombor u Eli ua ya ican tsung, shi ua kera lu sha ian i icivirigh i lun upristi kpaa ga. Icin i Yehova ta taveraa ne mgbegha tsombor u Eli gema ishimaa? Akaa a Bibilo i er la tese ér Eli man ônov nav gema inja ga.—1 Sam. 2:27–3:1.

16. (a) Ka ibaver i nyi se er ken Bibilo sha kwagh u wanakiriki Samuel er lu vesen la? (b) Akaa a Bibilo i er sha Samuel la doo u kpa? Pase er i hii u er nahan yô.

16 Aferakaa ne bende a Samuel nena? Avur a a er kwagh u dang  u ônov mba Eli la, shi pande ter akaa a dedoo a a lu zan hemen yô; a ôr se loho u dedoo sha kwagh u mvese u Samuel man mzehemen na. Ú umbur yô, se vande ôron ken 1 Samuel 2:18 ér, Samuel “lu eren tom sha ishigh ki TER” sha jighjigh, “lu wanye je.” Samuel lu wanye kpuaa hen shighe la, nahan kpa a na uma na cii sha tom u Aôndo. Bibilo shi ôr kwagh ugen u doon ungwan ken ityough ki shon i môm, ivur i sha 21 la, ér: “Samuel, wanakiriki la, vese sha ishigh ki TER.” Er lu vesen la, a seer yan ikyar vea Ter na u sha la. Or ka nana ya ikyar a Yehova kôôsôô imba ne yô, kwagh la a kura nan sha nyityô ieren i hôngorough cii.

17, 18. (a) Agumaior a ken Kristu aa dondo ikyav i Samuel, shighe u ve tagher a aferakaa nena? (b) Ka nyi i tese ér Samuel tsua kwagh u voughloo?

17 Yange ma lu ican ga u Samuel henen ér, er pristi u tamen kua ônov nav je kpa ve lu eren kwaghbo yô, un kpa una er nyityôkwagh i i doo un cii. Kpa, aluer ior mbagen, kua mba ve hemen la, mba eren afer je kpa, ngula ka ityôkyaa i se kpa se er kwaghbo ga. Nyian ne kpa, agumaior a ken Kristu kpishi nga dondon ikyav i Samuel la, gadia nga ‘vesen sha ishigh ki Yehova,’ shin er mbagenev sha ajiir a ve ve lu eren afer nahan kpaa.

18 Samuel ungwan imo i Yehova nahan, kwagh la wase un nena? Bibilo kaa ér: “Samuel wanakiriki la vese, TER kua ior kpaa rumun un.” (1 Sam. 2:26) Ior soo kwagh u Samuel, a̱ lu ior cii ga kpa, ior mba mbamnenge vev gba Samuel kwagh la, soo un. Yehova iyol na kpa, wanakiriki ne doo un ishima sha ci u ieren na i mimi la. Samuel fa ér, Aôndo na una er kwagh sha afer a í lu eren ken Shilo la kpee, kpa alaghga lu henen shighe u Aôndo una a er kwagh ne yô. Iyange igen tugh yô, Aôndo pase Samuel.

 “Gba Ôron Tsô, Gadia Wanakiriki Wou Ngu Ungwan”

19, 20. (a) Pase kwagh u yange er Samuel ken tabernakel hen tugh mbugen yô. (b) Samuel eren kwagh a Eli nena? (c) Samuel fa er lu Yehova lu yilan un nena?

19 Lu sha use, kpa ime wa her; iwanger i miimii i zege imenger u ken tenti la lu yeghen her. Er huan ving la, Samuel ungwa imo lu yilan un. Kpa Samuel hen ér ka Eli, u beeyol kumbur kumbur, kera nengen tsembelee ga la. Samuel maa mough za “ayem” hen Eli. Nenge ase a wanakiriki ne ken ishima you, er a mough angahar gbilin, a lu zan ayem ayem una za fa kwagh u Eli a soo la yô. Ka kwagh u doon kpishi u fan er Samuel eren kwagh a Eli kundu kundu, sha civir yô. Eli er asorabo, nahan cii kpa lu pristi u tamen u Yehova her.—1 Sam. 3:2-5.

20 Samuel nder Eli, kaa a na ér: “M va ve, gadia u yilam.” Kpa Eli kaa ér un yila un ga, nahan a̱ hide a̱ za yav. Nahan kpa, imo la kimbir, shi kimbir! Ken masejime yô, Eli kav kwagh u lu zan hemen yô. Yehova kera lu nan mpase u sha mnenge shin tindin uprofeti a ilyoho hen ior nav fele fele ga, man se lan ityôkyaa ga. Kpa Eli fa er lu Yehova lu lamen a wanakiriki ne, hen shighe ne yô! Eli kaa a Samuel ér a̱ hide a̱ za yav, shi á tese un er imo la shi ia yila un ve una lumun yô. Samuel er kwagh u Eli kaa la. Ica i gbe ga yô, a ungwa imo lu yilan: “Samuel! Samuel!” Tsô á kaa ér: “Gba ôron tsô, gadia wanakiriki wou ngu ungwan.”—1 Sam. 3:1, 5-10.

21. Se mba ongo imo i Yehova nyian nena, man er nan ve i doo u se ungwan unu?

21 Er i de u ungwan imo i Yehova ken Shilo nahan kpa, ken masejime yô Yehova zua a or u ungwan un. Samuel za hemen u ungwan imo i Yehova sha ayange a uma na cii. We u ongo Yehova nahan kpa? Saa imo i Aôndo ia due sha ia lam a vese ve se er ishima na ga. Se fatyô u kaan ser Aôndo lamen a vese nyian hanma shighe cii. Imo na ngi ken Bibilo i i lu mkaanem nam la. Ka sea ungwan imo i Aôndo shi sea dondon i yô, jighjigh wase a seer taver. Man kape Samuel kpa kwagh na lu je la.

Er cier Samuel iyol nahan kpa, a pase Eli ijirôron i Yehova la sha mimi

22, 23. (a) Loho u Samuel cia u ôron Eli sha hiihii la, kure sha mi nena? (b) Ior za hemen u ungwan agwa u Samuel ér nyi?

22 Tugh mbu Yehova lam a Samuel la lu tugh mbu vesen ken uma na, gadia hii shighe la je, Samuel lu a Yehova kôôsôô, a hingir profeti u Aôndo man orshua na kpaa. Sha hiihii la, cier wanakiriki ne iyol u ôron Eli loho u Yehova la, gadia lu ijirôron i Yehova i masetyô sha ya u Eli, man lu u ica a gba ga tsô kwaghôron u profeti la una kure sha mi vough. Kpa, Samuel kange ishima ôr Eli loho la, shi Eli kpa hide a iyol ijime lumun ijirôron shon. Ica gba ga je maa, hanma kwagh u Yehova ôr cii kure sha mi: Mbaiserael za nôngo  ityav a Mbafiliti, i wua Hofeni man Pinehashi ken sev môm, Eli iyolna kpa ongo ér i ngohol icighan Areki u Yehova yô, a gba, a kpe her je.—1 Sam. 3:10-18; 4:1-18.

23 Kpa Samuel yô, ior za hemen u ungwan agwa na er a lu profeti u jighjigh yô. Bibilo kaa ér: “TER lu a na,” shi i kaa ér Yehova lumun ér ma kwaghôron u Samuel môm a̱ gba inya ga.—Ôr 1 Samuel 3:19.

‘Samuel Sôn Yehova’

24. Shighe yange kar yô, Mbaiserael er nyi, man lu kwaghbo u vesen sha ci nyi?

24 Mbaiserael dondo ikyav i Samuel la, ya ikyar a Yehova kôôsôô shi civir un sha mimi kpa? Ei. Shighe kar yô, Mbaiserael kaa ér ve kera soo ér i lu profeti nana lu orjir ve ga. Ve soo u lun a tor, er akuraior agen kpa lu a utor nahan. Samuel dondo imo i Yehova, nahan a er ishima ve. Nahan kpa, gba u una pase Mbaiserael er ve er isholibo i vesen yô. Lu orumace ve venda ga, kpa lu Yehova jighilii je ve venda ye! Tsô Samuel yila ior cii hen Gilgal.

Samuel sôn Yehova sha mimi, nahan Yehova ungwa un, nôô ura shi dura kpaa

25, 26. Orbeenyol Samuel, wase ior nav shighe u ve kohol hen Gilgal la, ve mase kaven er ve er Yehova isholibo i vesen nena?

25 Se nenge ase nen kwagh u yange er shighe u Samuel yila Mbaiserael hen Gilgal la. Mba kohol cii yô, Samuel u bee iyol hen shighe ne la, umbur ve aeren a na a perapera la cii. Bibilo kaa ér, tsô “Samuel sôn TER.” A sôn Yehova ér a̱ nôô ura.—1 Sam. 12:17, 18.

26 Ér Yehova a nôô ura inyomo? Ityôkyaa lu nyi, gadia kwagh lu a vande eren nahan ga! Yange ior vea na jighjigh ga, shin vea lu nahan un tar kpa, ica gba ga je tsô ayôôso huan. Igyo lu a kure hô ga tsô abeen ile sha kwavaôndo. Ahumbe gba karen daase a alakema u ken ishule. Idyuran ya sha mi, gba duran er ia kondo ior ato nahan. Ura maa gba nôôn. Nahan ior er nena? “Ior cii cia TER kpishi kua Samuel kpaa.” Ve mase kaven er ve er kwaghbo u vesen yô.—1 Sam. 12:18, 19.

27. Yehova eren a mba ve dondon jighjigh u nan u Samuel la nena?

27 Lu Samuel er kwagh u kôr mbahembanto mban ken ishima ga, kpa lu Yehova Aôndo. Samuel na Aôndo jighjigh hii shighe u lu iyev la je zan zan kar been iyol. Yehova kpa na un injar. Zan zan nyian kpa, Yehova gema ga. Nyian kpa, suen mbara mba ve dondon ikyav i Samuel la.

^ par. 5 Hanma Ornaseri yô, yange i gba u nana kura iceghzwa i nan er ér nana tswer msôrom shi nana za atsem sha ityough ga la. Mbagenev kpishi er iceghzwa i lun Ornaseri sha anshighe kpuaa tseegh. Kpa asande a ior, er Samson man Samuel man Yohane u Eren Batisema nahan lu Mbanaseri sha ayange a uma ve cii.

^ par. 9 Icighanjiir la lu zege tenti u lun azongo anyiin u i mande sha ikyon yô. Nahan kpa, i er un sha ikyav mbi injaav, er akôv a ayu man akondo a hweegh kua ikyon i taver ishe i i cir i azurfa man zenaria iyol yô. Icighanjiir la lu a tembe u lun azongo anyiin, atse a nan nagh a vesen lu hen tembe la. Shighe va kar yô, shi i seer ukpar mbagen ken akpe a tabernakel la sha er upristi vea eren tom ker yô. Ikyav tese ér, lu inja kpar la Samuel tsaan ker ye.

^ par. 12 Bibilo ter igbenda ihiar i yange ve tese icivir sha iniav mbi i naan ken tabernakel la ga yô. Hiihii yô, Tindi tese kwar u Pristi lu a mi ken nagh ku i naan la jighilii. (Dut. 18:3) Kpa upristi mbaaferev mban lu eren kwagh ugen kposo ken tabernakel. Yange ve kaa a mbatomov vev ér ve za ayari u vesen shin ityegh ki i jiir inyam la, ve kuma ve dugh aci a hemban doon la cii! Kwagh ugen yô, ior a va a iniav u va nanden sha atse a nan nagh yô, upristi mbaaferev mban ve kaa a wanye ve ér nana anger or u nan ve a nagh la, nana na nan inyam i ikô cii man a nande ahôm a nagh ku shon ku i gbe u a na Yehova la ye.—Lev. 3:3-5; 1 Sam. 2:13-17.