Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Kav Jighjigh Ve u Nan

 ITYOUGH ITIAN

Lu “Kwase U Injaa”

Lu “Kwase U Injaa”

1, 2. (a) Lu nyi tom Rutu lu erenee? (b) Lu kwagh u dedoo u nyi Rutu fa sha kwagh u Tindi u Yehova kua ior nava?

RUTU gure hen tihi u shair u a hii u kohol pepe je zan zan la. Lu shighe u iyange i been, nahan mbatomov kpishi lu kurun; ve lu zenden kure kure kôndon sha hundagar u Betelehem, angar u kiriki u lu sha igyungu igen ikyua yô. Rutu yange una vôr kpishi sha ci u tom u hungwa pepe je lu eren zan zan la. Nahan kpa, lu eren tom her, lu gbiren shair la sha er una zua a sam yô. Shin er lu tom u ican nahan cii kpa, sev doo un kpishi.

2 Se fatyô u kaan ser, kwagh hii u zan a Rutu doon shinii? Er se hen ken ityough ki sha 4 kira nahan, yange var a ngô u nom na, Naomi, je yô bum ér una lu a na ape a ze cii, shi Yehova, Aôndo u Naomi la, una hingir Aôndo na. Kasev mba uhar, mba ve ure kpishi mban mough ken Moabi hide ken Betelehem imôngo; ica gba ga je tsô Rutu kav er Tindi u Yehova a ne atsanaior a ken Iserael icivir kua ushirmbaiorov kpaa yô. Shi nenge er ior mba Yehova mbagenev mba i tese ve Tindi shi ve lu sha ikyev i Tindi la, lu eren erdoo a ior kua akaa agen a tesen ér Tindi u Yehova doo ve ishima yô, nahan kwagh ne surun un ishima kpen kpen.

3, 4. (a) Boashi yange taver Rutu ishima nena? (b) Ikyav i Rutu la ia wase se ken ayange inyaregh ki taver yum ne nena?

3 Môm ken ior mba Tindi doo ve yô lu Boashi, u lu shagbaor u kaven ishigh u Rutu lu yaren twar ken sule na la. Boashi wa un ikyo sha iyange i yar twar ken sule na la er ka wan na nahan. Zum u Rutu hen sha mkaanem ma Boashi lam a na kundu kundu la yô doo un kpishi, gadia a wuese un er a lu nengen sha Naomi doo doo shi a ker ijiir i memen shin akper a Yehova, Aôndo u mimi la nahan.—Ôr Rutu 2:11-14.

4 Nahan kpa, alaghga Rutu yange una lu henen er kwagh á za a na ken hemen la. Er lu ican kwase shi lu shiror, a nom ga, wan kpaa ga yô, una er nan ve una nenge sha iyol na kua Naomi zan zanaa? Twar u yaren tseegh una wase un kpa? Man shighe u una bee iyol la, ka an nana nengen sha a naa? Aluer ishima lu nyian  Rutu sha ambaakaa ne je kpa, se na un ibo ga. Ken tar u inyaregh ki ban yum ne kpa, ior kpishi ishima nyian ve sha ambaakaa la nahan. Se lu henen ken ityough kin er jighjigh u Rutu la wase un u wan ishima a mbamtaver mbara yô, nahan se nenge er se fatyô u dondon ikyav na la yô.

Tsombor Ka Nyi?

5, 6. (a) Sha iyange Rutu hii za yaren twar ken sule u Boashi la sev doo un nena? (b) Naomi yange nenge a Rutu nahan, er nena?

5 Rutu yange gbiren asagher a shair la, kor sam na cii yô, a zua a samshair kuma efa jimin. Alaghga yange ua yuhwa a kuma ukilogram 14 nahan! Adooga Rutu kange samshair ne ken ikyondo, maa tôô gba hiden ken Betelehem, er aôndoaimegh hii u haan la.—Rutu 2:17.

6 Zum u Naomi nenge a Rutu u doo un ishima tsung la yô, doo un kpishi, man alaghga kpiligh un iyol er nenge Rutu tôô samshair kpishi va nyôr a mi yô. Rutu shi va a kwaghyan u ya shi her, u Boashi na mbatomov nav la, va mase yan vea Noami. Tsô Naomi pine ér: “Ka han u yar twar nyiana? Man ka han u er tomo? Iveren i̱ lu sha or u a we u ikyo la.” (Rutu 2:19) Naomi lu kwase u veren ishima sha kwagh; yange nenge a ikyav mbi Rutu va a mi la, nahan a fa je ér or wa Rutu ikyo shi nan zungwe un mhôônom kpaa.

7, 8. (a) Naomi yange nenge erdoo u Boashi la ér ka hen ana a dughu? (b) Rutu yange seer tesen ngô u nom na dooshima u mimi nena?

7 Rutu man Naomi gba lamen, tsô Rutu ôr Naomi kwagh u erdoo u Boashi la cii. Naomi ongo kwagh la yô, a kaa ér: “TER A̱ ver un dedoo, wen u a de u tesen mbaumav kua mbakpenev kpaa, erdoo na ga la.” (Rutu 2:20) Naomi nenge erdoo u Boashi la ér ka hen Yehova a dugh ye, gadia mgbeghan mbacivir un u eren iyua mgbeghaa, shi a tôndo zwa u nan ior nav mba ve eren erdoo la injar. *Ôr Anzaakaa 19:17.

8 Naomi taver Rutu ishima ér a ungwa kwagh u Boashi a kaa a na ér a yaren twar ken sule na, shi a luun vea ônkasev nav imôngo sha er mbatomov vea nzughul a na ga la. Rutu kpa ungwa kwaghwan la. Shi Rutu za hemen u lun “vea ngô u nom na imôngo.” (Rutu 2:22, 23) Mkaanem man shi umbur se kwagh u dooshima u mimi u Rutu la. Alaghga ikyav i Rutu la ia mgbegha se u tôvon ayol ase nengen aluer mimi je se mba suen ior mba hen  tsombor wase shin se mba wasen ve yô. Mayange Yehova hungur a ior mba ve tesen mbagenev dooshima u mimi imba ne ga.

Ikyav i Rutu man Naomi la umbur se ér doo u tsombor wase ua gba se kwagh, a̱ lu u kiriki shin u vesen kpaa

9. Se fatyô u henen nyi hen Rutu man Naomi sha kwagh u tsomboro?

9 Rutu man Naomi lu tsombor kpôô kpôô gaa? Mbagenev nenge ér tsombor yô, saa nom man kwase kua wan u nomso man u kwase, man mbamaren mba vesen kua mbagenev vea lu ve a lu tsombor “kpôô kpôô” ye. Kpa kwagh u Rutu vea Naomi ne umbur se ér mbacivir Yehova mba ve lu a tsombor u cuku je kpa ve̱ de yen ishima ga. Vea fatyô u eren kwagh u tsombor ve ua lu sar sar, shi ua tema kundu kundu shi dooshima una lu her atô ve yô. Tsombor wou ua lu u kiriki shin u vesen kpa, u̱ gba u kwagh. Yesu ngise umbur mbadondon un ér nongo u Kristu ua fatyô u lun tsombor u mba ve lu a tsombor ga kuaa la je kpaa.—Mar. 10:29, 30.

Rutu man Naomi yange ve wase ayol a ve shi ve taver ayol a ve asema

“Ka Or Môm ken Mba Vea Fatyô u Paan Kwagh Wase” Yô

10. Naomi yange soo u wasen Rutu nena?

10 Hii shighe u sunda u shair ken uwer u Aipor zan zan ken uwer u Jun shighe u i sundan alakema la, Rutu lu yaren twar ken sule u Boashi. Er ukasua lu karen la, a̱ shi nan kpa, Naomi lu henen sha kwagh u una er sha ci u kwase u wan na, Rutu, u doo un ishima kpishi la. Shighe u ve lu ken Moabi la, Naomi kure ikyaa ér, mayange una kôrcio u wasen Rutu u zuan a nom ugen ga. (Rutu 1:11-13) Nahan kpa, Naomi hii u henen sha kwagh ne kposo. A kaa a Rutu ér: “Wan wam; yô, me ker u ijiir i memen er á kpe u iyol yô, gaa?” (Rutu 3:1) Sha ayange la yô, lu ieren i mbamaren u keren kasev shin noov sha ci u mbayev vev. Rutu hingir wan u Naomi jighilii je. Nahan soo ér una ker Rutu “ijiir i memen,” inja na yô, ka mkor u una zua mi sha ikyev i nom man hen ya u nom je la. Kpa Naomi una zua un a nom nena?

11, 12. (a) Zum u Naomi kaa ér Boashi ka “orpaan” la, lu kwagh u Tindi u Aôndo u nyi lu ôron? (b) Rutu yange ungwa kwaghwan u ngô u nom na wa un la nena?

11 Shighe u Rutu hii ôron kwagh u Boashi a Naomi la, Naomi kaa ér: “Or la ka anmgbian wase u ikyua ikyua je, man shi ka or môm ken mba vea fatyô u paan kwagh wase kpaa.” (Rutu 2:20) Inja i kwagh u Naomi ôr ne ér nyi? Tindi u Yehova na Mbaiserael lu a tindi ugen u lu sha ci u icombor i í nyer ken ican gayô i lu ken mtaver yô. Yange nom a kpe kwase atseen yô, kwagh la a za  kwase shon iyol kpishi, sha ci u iti i nom u nan la ia hungur, shi or nana lu hen tse u nan ken ikyov i ken hemen la ga. Nahan kpa, Tindi u Aôndo yange na ian ér anmgbian u orkpen la nana vôso kwase la sha er nana ver tse sha ci u nom u nan u a kpe la, shi wan la nana va vese a nengen sha akaa a tsombor la yô. *Dut. 25:5-7.

12 Naomi pase Rutu kwagh u un we ishima u eren yô. Alaghga er ngô u nom na lu pasen un awashima na la, kwagh la kpiligh un iyol kpishi. Rutu lu a fa Tindi u Mbaiserael la tsembelee ga, nahan aeren agen kpishi lu un kwagh u he. Nahan kpa, er naan Naomi icivir kpishi yô, a kegh ato zulee a ungwa hanma kwagh u kaa un cii. Kwagh u Naomi kaa ér a er la, alaghga lu er ka kwagh u ican shin kwagh u kunya, u una va un a ihyeen nahan, nahan kpa, Rutu lumun u eren. A hide iyol ijime a kaa ér: “Kwagh u u kaa cii, me er.”—Rutu 3:5.

13. Kwagh u Rutu la tese se nyi sha kwagh u ungwan kwaghwan u mbagandene? (Nenge Yobu 12:12 kpaa.)

13 Ashighe agen ka i taver agumaior u ungwan kwaghwan u mba ve kav ishigh shin ve hembe lun a mfe a ve la. Ka i lu ve ican ga u henen ér mbaganden mban kav mbamtaver man mbamzeyol mba agumaior a tagher a mi la jighilii ga. Kwagh u Rutu la umbur se ér aluer se mba keghen ato ungwan kwaghwan u mbaganden mba se doo ve ishima shi ve we se ikyo kpishi la yô,  se zua a mtsera kpishi je. (Ôr Pasalmi 71:17, 18.) Kpa Naomi yange wa Rutu kwagh ér nyi, man Rutu di zua a mtsera sha u ungwan kwaghwan shon mimi kpa?

Rutu Za sha Vande u Gbiren Iyiav

14. Vande u gbiren iyiav la lu nyi man yange i peer iyiav sha mi nena?

14 Hen aikighe la, Rutu za sha vande u gbiren iyiav, ape mbasulev zaan a iyiav vev za gbiren shi peer ve ijiir shon wa vande la. Imba ijiir ne yange i lu hen zwa u igyungu shin sha atô u igyungu, ape yange a̱ lu aikighe ve ahumbe a karen her baveraa yô. Yange a gba u a peer samuyia a haa imough man adenga kera yô, mbatomov ve kura imough man adenga la cii sha shebul ve too sha, nahan ahumbe a purugh a imough man adenga la, sam u dedoo u hide u haa sha vande la.

15, 16. (a) Pase kwagh u yange za hemen hen vande u gbiren iyiav shighe Boashi kur tom aikighe la. (b) Boashi yange kav er Rutu a yav un shin angahar yô nena?

15 Rutu tile lu kenger sha kwaghfan er mbatomov lu eren tom ve zan a mi u za kuusu aikighe la yô. Boashi nenge er i peer samuyia na la cii, i ta tihi gumeen yô. Ye kwagh, ka saan un iyol cii yô, a yav hen kpe u tihi u samuyia la. Ikyav tese wang ér, lu kwagh u ior eren sha ayange la je la; alaghga ve eren nahan sha u kuran iyiav mbi ve sunda mbira sha er mbaiv a ii mbi ga yô. Rutu nenge ape Boashi yav la. Nahan ian due i una er kwagh u Naomi kaa un la ve.

16 Rutu kaven ér Boashi yav mem mem yô, a mough teghelee, a ishima kwe a za ape a yav la. Tsô a er kwagh u Naomi kaa un la, a kar Boashi shin angahar a za bugh un ikyondo i cir iyol  la, man a yav her. A yav a lu keghen zan zan shighe kar. Shighe u Rutu yav lu keghen la, adooga lu un er ka kwagh u gbem sha won nahan. Ken masejime, er ateghôtôutu nahan, Boashi hii u nôngon mnyam. Er lu kunden wuhe yô, alaghga a naregh sha er una hide a cir ikyondo shin angahar tsembelee yô. Hen shighe ne a mase kaven ér or yav un shin angahar. Bibilo kaa ér: “A kav kwase yav un shin angahar.”—Rutu 3:8.

17. Ior mba ve nengen ér ieren i Rutu la lu i vough ga la kera umbur nyi man nyi ga?

17 Boashi pine ér, “Ka ana?” Rutu u alaghga lu kunden ikyarkyase la, gema kaa ér: “Ka mo Rutu wanyekwase wou; cir wanyekwase wou ikyondo you, gadia we u ngu orpaan.” (Rutu 3:9) Mbagemankwagh mba sha ayange ne mbagenev kaa ér kwagh u Rutu er la man kwaghôron na cii tese ieren i jimbagh, kpa ve kera umbur akaa ahar ne ga. Hiihii yô, Rutu lu eren kwagh sha aeren a ior mba sha ayange la, man nyian ne se kera kav aeren la tsembelee ga. Sha nahan yô, aluer se tôô kwagh u Rutu er la se mba karen sha dang u a dumbur sha tar nyian ne yô, a lu shami ga. Sha uhar yô, kwagh u Boashi er la tese wang ér yange nenge a dang ken ieren i Rutu la ga shi a wuese un kpaa.

Awashima u Rutu lu a mi ve za hen Boashi la lu u dedoo, shi tese ieren i tangen iyol ga

18. Lu nyi Boashi ôr sha u surun Rutu ishima, man lu ier i dedoo i Rutu i nyi man i nyi ôr kwagh u i?

18 Boashi ôr kwagh a Rutu sha imo i legh legh, man a̱ shi nan kpa, kwaghôron na u kundu kundu la, sur Rutu ishima. A kaa ér: “I̱ ver u doo doo wan wam; ier i dedoo i masetyô i u er ne, hemba i tsuaa la, sha er u ver ishima sha ikyaior ga yô, shin vea lu mbaatsanev shin mbanyarev kpaa.” (Rutu 3:10) Ier i dedoo i “tsuaa” la ka erdoo u Rutu er a Naomi sha u dondon un hiden ken Iserael shi va nengen sha na la. Man i “masetyô” la lu kwagh u lu eren ave la. Boashi nenge yô, gumkwase er Rutu nahan, alaghga ma nan lu keren nom u nan lu wanyekwaor yô, a̱ lu u nan lu a inyaregh shin nan lu a mi ga kpaa. Nahan kpa, Rutu yô soo u eren erdoo a Naomi tseegh ga, kpa kua nom u Naomi u kpe la kpaa, sha u una ver un tse ken tar na yô. Kwagh ne tese er yange hii ve Boashi wuese ieren i Rutu i tangen iyol ga la yô.

19, 20. (a) Er nan ve Boashi yange kar a kar vôso Rutu ga? (b) Ka sha igbenda i nyi nahan, Boashi yange tese Rutu erdoo shi wa un ikyo shi kura un sha er a vihi un iti ga?

19 Boashi shi kaa ér: “Hegen yô, wan wam, de cie ga, hanma  kwagh u u kaa, me er u; gadia hundagar u ior av cii fa er u lu kwase u injaa yô.” (Rutu 3:11) Lu kwagh u doon un tsung er gba u una vôso Rutu nahan; man adooga je yô, zum u Rutu kaa ér a lu orpaan na la, kpiligh un iyol yum ga. Nahan kpa, Boashi lu or u perapera, nahan gba tôôn tsô ér una er kwagh u un nenge i doo un ga. A kaa a Rutu ér orpaan ugen ngu u a hembe lun ikyua ikyua a tsombor u nom u Naomi u saa ku la yô. Nahan gba u Boashi una vande za lamen a or la sha u a vôso Rutu yô.

Rutu lu a iti i dedoo sha ci u eren erdoo a ior shi naan ve icivir

20 Boashi kaa a Rutu ér a hide a yav, zan zan sha use man una mough a yem er or a fa ga yô. Yange soo u kuran un shi kuran iyol na kpaa, gadia alaghga ior kpishi ma gba tôôn tsô ér kwagh ugen kposo za hemen sha vande la. Rutu hide yav hen angahar a Boashi, alaghga tsô ishima hemba gban un shimi er Boashi lam a na kundu kundu yô. Tsô, sha use nahan, Rutu kighir mough. Boashi haa un sam u shair poo, kange ken ikyondo na, tsô a tôô a gba hiden ken Betelehem.—Ôr Rutu 3:13-15.

21. Ka nyi yange i na ve i seer fan Rutu ér ka “kwase u injaa,” man se dondo ikyav na la nena?

21 Hen ase er yange a doo Rutu u zeren henen sha kwagh u Boashi kaa a na ér, ior cii fa un er a lu “kwase u injaa” la yô! Sha kpôô yô, er kegh iyol u henen kwagh u Yehova shi civir un yô, kwagh ne na yô hingir u lun a iti i dedoo. Shi yange er erdoo u vesen a Naomi kua ior nav, shi wa kwagh ve ikyo, kegh iyol u dondon aeren a kera yô, vande fan a ga la. Aluer se dondo ikyav i Rutu la yô, se eren kwagh a mbagenev sha icivir shi se wa igbenda i ve eren kwagh la kua aeren a ve cii ikyo. Aluer se er nahan yô, se kpa se hingir u lun a iti i dedoo.

Ijiir i Rutu i Memen

22, 23. (a) Alaghga tsô lu nyi i na ve Boashi na Rutu shair uikyaren ateratara? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.) (b) Naomi yange kaa a Rutu ér a er nyi?

22 Zum u Rutu hide ken ya la, Naomi pine un ér: “Kwagh la za er nana wan wam?” Naomi soo u fan aluer ishimaveren ngi i Rutu una er nom shin ngi ga yô. Tsô Rutu ôr ngô u nom na hanma kwagh u er shighe u za hen Boashi la cii. Shi a tese un shair u Boashi na un mgbeghaa ér a va na Naomi la kpaa. *—Rutu 3:16, 17.

 23 Nahan Naomi wa Rutu kwagh sha kwaghfan, a kaa a na ér a gba teman hen ya ving sha iyange la tsô, a de za yaren twar ga. A taver Rutu ishima ér: “Or la una mem ga, saa una kure kwagh ne nyian keng.”—Rutu 3:18.

24, 25. (a) Boashi yange tese ér un ngu orperapera, kua or u wan iyol na ikyo tseegh ga nena? (b) Rutu yange zua a iveren nena?

24 Kwagh u Naomi kaa ér Boashi una er keng la lu mimi. A mough a za hen hundagar ape mbavesen mba ken gar luun la, lu keghen shighe u orpaan u hemba lun ikyua ikyua la una karen yô. Gbe va karen yô, Boashi ôr kwagh a na sha ishigh ki mba ve lu her la cii ér a̱ paa Rutu, a̱ vôso un a̱ hingir kwase na. Nahan kpa, or la venda, ér kwagh la una vihi dyako na. Boashi maa ôr kwagh sha ashe a ior mba ve lu hen hundagar la cii ér una lu orpaan, una yam sule u Elimeleki, nom u Naomi u kpe la, shi una vôso Rutu, kwase u Malon, wan u Elimeleki u kpe la kpaa. Boashi pase ishimaveren na ér, ka sha ci u “á ver orkpen la tse sha dyako na” yô. (Rutu 4:1-10) Sha mimi yô, Boashi lu orperapera, shi lu or u wan iyol na ikyo tseegh ga.

25 Boashi maa vôso Rutu. Shighe kar yô, Bibilo kaa ér: “TER rumun un, a wa iyav, a mar wannomso.” Kasev mba ken Betelehem gba wuese Naomi, shi ve wuese Rutu er a hembe Naomi ônov mba nomso utaankaruhar yô. Ken masejime yô, wan u Rutu mar la va hingir tertamen u Tor Davidi. (Rutu 4:11-22) Davidi di hingir tertamen u Yesu Kristu.—Mat. 1:1. *

Yehova ver Rutu doo doo, gadia a na un ian i icivirigh i lun ngôtamen u Mesiya

26. Ikyav i Rutu man Naomi la umbur se nyi kwagha?

26 Sha mimi yô, Rutu yange zua a iveren vough er Naomi u wase u yesen wan ne er ka u na iyolna la kpa zua a mi nahan. Kwagh u kasev mba uhar mban wase se u umbur ser, Yehova we ikyo sha kwagh u mbara mba ve eren tom kpoghuloo u nengen sha ayol a ve shi ve civir un sha mimi vea ior nav mba a tsough ve la. Mayange ka hungur un u veren mbajighjigh, er Boashi man Naomi man Rutu nahan ga.

^ par. 7 Er Naomi yange pase nahan, erdoo u Yehova kighir sha mbaumav tseegh ga, kua mbakpenev kpaa. Nom u Naomi man ônov nav uhar cii yange ve saa ku. Rutu kpa nom kpe un. Sha mimi yô, nomso mba utar mba ve kpe mbara doo kasev mba uhar mban ishima tsung. Sha nahan yô, nyityô erdoo u i er a Naomi man Rutu cii, a fatyô u kaan ér i er erdoo la a nomso mba utar mba yange vea lu uma yô, ma lu ve je ma ve lu nengen sha kasev mban la.

^ par. 11 Ikyav tese wang ér ian i vôson kwase u nom u nan a kpe la, yange i hii lun sha ci u anmgbianev mba orkpen la mba sha ngô, u dondon yô, i lu anmgbianev mba sha tsombor, er i eren sha kwagh u dyako kpaa nahan.—Num. 27:5-11.

^ par. 22 Boashi yange na Rutu samshair uikyaren ateratar mba i pase myohom vev ga yô. Adooga er nahan sha u i̱ zua sha ayange ateratar a ior yange ve er tom maa ve mem sha Iyange i Memen la, man alaghga lu sha u tesen ér mase shin kpuaa u ayange a Rutu eren tom sha ican sha ci u lu kwasecôghol la aa bee, nahan una zua a “mmem” hen nom na man hen ya u nom na kpaa. Shin afaerenga tsô, na Rutu uikyaren ateratar, mba alaghga lu ushebul mba samshair iv shimi poo poo yô, sha ci u lu kwagh u Rutu una fatyô u tôôn cii je la.

^ par. 25 Rutu ngu môm ken kasev mba utaan mba i er kwagh ve ken Bibilo ken tsombor u Yesu la. Ugen yô, ka Rahabi, u lu ngô u Boashi la. (Mat. 1:3, 5, 6, 16) Rahabi kpa lu kwase u ken Iserael ga, vough er Rutu nahan.