Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Kav Jighjigh Ve u Nan

 ITYOUGH PUE

A Sue Mcivir u Mimi

A Sue Mcivir u Mimi

1, 2. (a) Uma yange taver ityô i Eliya nena? (b) Eliya tagher a ahendan sha uwo u Karmel nena?

ELIYA tile lu kenger ikpelaior i í lu nôngon a zende van hen kpe woogh u Karmel la. Shin er sev lu a wanger ga nahan kpa, mlu u ior mban tese ér mba ken ibanave shi mba yan ican kpoghuloo. Icegh za ken tar ve anyom atar man tiôn, nahan uma taver.

2 Ken ve yô, lu uprofeti 450 mba Baal mba ve wa igbongor kpishi yô; uprofeti mban kôr Eliya, profeti u Yehova ihyom je cier iyol. Sha ayange la, torkwase Yesebel wua mbacivir Yehova kpishi, nahan kpa Eliya lu hendan kwagh a mcivir u Baal her tsô. Kpa una hendan a ve a kuma shighe nan je? Alaghga upristi mba Baal mbara lu henen ér mtswen-or ne una fatyô u hemban ve cii ga. (1 Utor 18:4, 19, 20) Tor Ahaba kpa mough va a ve ityô, a henda ikyekye na i tor la. Un kpa kwagh u Eliya vihi un ishima.

3, 4. (a) Er sev mbu sha iyange i vesen mbura lu van u wanger la, alaghga tsô mciem gba Eliya iyol sha ci u nyi? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

3 Yange gba u profeti u lu tswen ne, una tagher ishigh a kwagh u kpilighyol sha iyange la. Shighe u Eliya lu kenger ikpelaior la er ve lu kôndon sha Uwo u Karmel la, a fa ér ica a gba ga tsô vea kav or u nan hembe lun a tahav la, a̱ lu Aôndo shin a̱ lu aferaior kpa vea kav wang. Er sev lu wanger la, lu un ken ishima nena? Hanma or yô, nan nenge u cian kwagh, man Eliya kpa “lu or di inja i môm a vese tsô.” (Ôr Yakobu 5:17.) Yange a̱ cier un iyol hen shighe ne kpa se fa jighilii ga, kpa kwagh u se fe dedoo yô, ka un ne: Er ior mba hembanato mbara kua tor ve u civir akombo la, man upristi vev mba wuan ior la cii lu van yô, Eliya kav er un lu tswen yô.—1 Utor 18:22.

4 Kanyi yange i va a ayôôso hen atô u Mbaiserael nahana? Kwagh u yange er ne una tese u nyi? Hen ase sha kwagh u jighjigh u nan u Eliya la, nahan nenge er jighjigh na la una fatyô u wasen se nyian yô.

Ayôôso a Yange Hii Ica Gba la Hingir Sendeghee

5, 6. (a) Ka mzeyol u nyi yange lu hen atô u Mbaiseraele? (b) Tor Ahaba yange bam Yehova tsung nena?

5 Eliya lu iyev je tsô hii u nengen er ityô na venda mcivir u Yehova,  kera gba ve kwagh ga yô, shin er mcivir ne lu kwagh u hemban doon ken tar la nahan kpaa. Er doo un ga nahan kpa, lu a kwagh u eren ga. Sha shighe la mzeyol u vesen lu hen atô u Mbaiserael, mzeyol ne hii ica gba, lu ayôôso a hen atô u mcivir u mimi man u aiegh, ka mcivir u Yehova Aôndo man mcivir u akombo u akuraior a a wa ndor a ve je la. Ayôôso ne va taver sha shighe u Eliya la je gande.

6 Tor Ahaba yange bam Yehova je gande. A vôso Yesebel, wan u tor u Shidon. Yesebel kange ishima ér una samber a mcivir u Baal ken tar u Iserael keng keng, una gema a bee a mcivir u Yehova ken tar la kera. Yesebel gema Ahaba hingir sha ikyevwe na je ngôôr ga. Tsô Ahaba maa tempel shi ta atse a nanden nagh sha mi sha ci u Baal shi lu hemen ior sha u civir aôndo u aighe ne.—1 Utor 16:30-33.

7. (a) Ka nyi yange i na ve mcivir u Baal vihi yumu? (b) Er nan ve se fe ser, Bibilo ôr kwagh zwa môm sha kwagh u shighe u icegh ki sha ayange a Eliya la bee laa? (Nenge ngeren u kiriki la.)

7 Ka nyi yange i na ve mcivir u Baal lu kwagh u vihin yumu? Mcivir ne urugh Mbaiserael kure kure, ve kpishi ve de u civir Aôndo u mimi. Bee kera yô, lu kwaghaôndo u hôngorough, u tswam ngee ker yô. Mbatuav lu ken kwaghaôndo ne; idya i eren dumbur ker shi ior kôron ônov vev naan iniav a mi je kpaa. Tsô Yehova tindi Eliya hen Ahaba ér a za kaa un yô, icegh kia za ken tar la, saa sha imo i profeti u Aôndo man ia bee ye. (1 Utor 17:1) Icegh yange ki za anyom nga kar imôngo yô, Eliya va hen Ahaba, va kaa a na ér a kohol ior kua uprofeti mba Baal kpaa hen Uwo u Karmel. *

Akaa a vesen a yange i eren ken mcivir u Baal la, nyian kpa ior mba eren a kpoghuloo

8. Kwagh u mcivir u Baal u i er ken Bibilo la tese se nyi nyiana?

8 Kpa ayôôso a hen atô u mcivir u mimi man u aiegh ne tese se nyi nyiana? Alaghga mbagenev vea hen ér ka a inja u ôron kwagh u mcivir u Baal nyian ga, gadia se mba a utempel nyian mba i civir Baal ker shin atse a nanden nagh sha mi sha ci na ga. Kpa kwagh ne gban kan di kwagh u mbayiase tsô ga. (Rom. 15:4) Inja i iti i “Baal” yô ka “or u kwagh” shin “ter.” Yehova yange kaa a ior nav ér ve tsua un una lu “baal” ve shin nom ve, vea lu kwagh na. (Yes. 54:5) Nyian ne kpa, er ior ma ve lu civir Aôndo Uhembanagee la yô, gema ka uter mbagenev ve lu civir ye. Aluer ior mba civir inyaregh shin ka tom u ve eren la u hembe gban ve ishima shin iemberyolough shin idya shin mba civir mbaaôndo mbagenev, ka Yehova ga yô, tese ér mba a uter vev. (Mat. 6:24; ôr Mbaromanu 6:16.) Sha nahan yô, akaa a  vesen a yange i eren ken mcivir u Baal la, nyian kpa ior mba eren a kpoghuloo. Aluer se mba henen sha kwagh u Eliya er sha u tesen Aôndo u a lu u mimi, hen atô u Yehova man Baal la yô, kwagh la una wase se se tsua Aôndo u se civir la sha kwaghfan.

Ve ‘Lu Asema Ahar’ Nena?

9. (a) Uwo u Karmel yange u lu ijiir i dedoo i ponon mcivir u Baal her sha ci u nyi? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.) (b) Eliya yange kaa a ior mba ve kohol imôngo mbara ér nyi?

9 Yange or a tile sha ityough ki Uwo u Karmel yô, nan nenge a tar u Iserael i yem ica, hii hen pev u Kishon u lu shin itine i uwo shon la kua Zegemnger u Tamen (Zegemnger u Mediterenia) u lu ikyua la zan zan i ar sha iwo i Lebanon i i lu ica ken imbusutarimese la. * Sha  iyange i ikyaa la, er sev hii u wanger tsembelee la, lu u or a fatyô u tilen sha uwo la nengen a tar u Iserael er u saa ishe cica cii yô. Tar u doon iyiagh u Yehova na ônov mba Aberaham ne kera lu nahan ga. U hingir ikpoghonya, gadia ior mba Aôndo vihi u kera sha ityough vev ki taver kira! Nahan er ior gba kohol imôngo yô, Eliya kporom hen a ve, kaa a ve ér: “Shi nan je, man né de u lun asema ahara? Aluer [Yehova] A lu Aôndo yô, dondo nen Un; a lu Baal yô, dondo nen un.”—1 Utor 18:21.

10. Ityô i Eliya ‘lu asema ahar’ nena, man lu mimi u nyi hungur ve?

10 Inja i ishember i ‘u lun asema ahar’ i Eliya ôr la ér nyi? Mbaiserael yange ma ve civir Yehova tseegh, shin a̱ lu di Baal ve soo yô, shi ma ve civir un tseegh, kpa ve fa nahan ga. Ve hen ér vea fatyô u civir Yehova shi civir Baal hen shighe môm; ve hen ér vea naan Baal iniav vev mbi hôngorough mbira shi vea sônon Yehova Aôndo ér a wase ve. Alaghga ve lu henen ér Baal una na iyiav vev man ilev vev mbia doo, Yehova “TER u akuma a Sha” di una kura ve ken uitya. (1 Sam. 17:45) Kpa ve gema ve hungur mimi ugen, u nyian kpa a hungur ior kpishi yô. Yehova lumun ér i nungwa mcivir na a mcivir u mbaaôndo mbagenev ga. A soo ér se civir un tseegh, man a kuma u se civir un nahan kpaa. Mayange je una lumun ér se civir un shi se civir ma kwagh ugen ga, u eren nahan la ka un kwagh u ndôhôrishima!—Ôr Ekesodu 20:5.

11. U hen wer, kwagh u Eliya yange ôr sha uwo u Karmel la una wase se u timen sha mcivir wase shi fan akaa a a hembe gban se ishima la nena?

11 Mbaiserael mbara ‘lu asema ahar,’ inja na yô ve lu er or u nan lu nôngon ér nana kar igbenda ihiar hen shighe môm nahan. Nyian kpa, ior kpishi mba eren kwagh nahan, ve de akaa agen a lun er ubaal nahan ya ve ishima, nahan ve gbihi mcivir u Aôndo ken ijime! Aluer se dondo kwagh u Eliya wa Mbaiserael, zamber a ve ér ve de u lun asema ahar la yô, una wase se u timen sha mcivir wase, shi fan akaa a a hembe gban se ishima la kpaa.

Ikyaren i Fan Aôndo u Mimi

12, 13. (a) Ka ikyaren i nyi Eliya yange kaa a Mbaiserael ér vea ta? (b) Se tese ser se na Yehova jighjigh er Eliya nahan nena?

12 Ior mba kohol imôngo cii yô, Eliya maa kaa ér vea ta ikyaren i vea fa Aôndo u a lu u mimi yô. Lu ikyaren i taver ga cii. A kaa a upristi mba Baal ér ve̱ ta atse a nanden nagh sha mi, ve̱ sôngo nombua ve̱ penda sha a, maa ve̱ er msen hen aôndo ve a̱ tindi a usu u̱ hia nagh ku shon. Lu kwagh u Eliya kpa una er je la. A kaa ér: “Aôndo u Una lumun sha usu la, ka Un A lu Aôndo ye.” Eliya yange fa Aôndo u a lu u mimi la. Jighjigh na taver kpishi, ka nahan ve lumun ér mbahendanev nav mban ve na nagh vev sha gbenda u a lu Baal ican u ungwan ve ga ye. A na uprofeti mba Baal mban ian i vanden tan  ikyaren ne. Tsô ve tsua bua u sha ishima ve shi ve gba yilan Baal. *1 Utor 18:24, 25.

13 Uivande mba eren bee sha shighe wase ne. Nahan kpa, Yehova ngu a gema ga. Se fatyô u nan un jighjigh er Eliya nahan. U tesen ikyav yô, aluer mbagenev lumun kwagh u Bibilo i tese ga je kpa, se cia u nan ve ian ser ve pase mnenge ve ga. Se fatyô u suur sha Aôndo u mimi ser, a̱ kure ikyaa i í lu inya la er Eliya nahan. Se kôrcio u eren nahan, aluer se suur sha ayol a ase ga, kpa se suur sha Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la ser ma ‘kôôm’ se yô.—2 Tim. 3:16.

Eliya yange nenge er mcivir u Baal a lu gbilinkwagh u sha wayo yô, nahan soo wener ior mba Aôndo kpa ve fa er mcivir ne a lu u mimi ga yô

14. Eliya yange naha uprofeti mba Baal tar nena, man lu sha ci u nyi?

14 Uprofeti mba Baal sôngo bua ve la penda sha atse a nanden nagh maa ve gba yilan sha iti i aôndo ve acin imôngo, kaan ér “Baal shi lumun se ga!” Ve za hemen u yilan nahan ahwa imôngo. Kpa Bibilo kaa ér, “imo lu ga, mô bugh zwa ga.” Tsô ka kom er iyange sha tembe nahan yô, Eliya gba nahan ve tar, wan ve asôngo kaan ér, alaghga Baal ngu eren kwagh ave a ongo ve ga ye, shin a ta ibalegh gayô ngu yaven, saa a nder un. Eliya kaa a mbaatsereghev mban ér: “Genger nen amo.” Sha mimi yô, yange nenge er mcivir u Baal lu gbilinkwagh u sha wayo yô, nahan soo wener ior mba Aôndo kpa ve fa er i lu mcivir u mimi ga yô.—1 Utor 18:26, 27.

15. Kwagh u uprofeti mba Baal la tese ér, u undun Yehova za civir ter ugen kposo la ka ibumegh nena?

15 Upristi mba Baal mbara lu hemban eren mba hunden a hunde nahan; ve “genger amo ve tôndo ayol a ve avav sha ahô kua awange, sha aeren a ve la, zan zan awambe gba duen ve iyol.” Ve er nahan kpa gba sha mi ga! “Imo lu ga, mô kpaa bugh zwa ga, mô wa ikyo kpaa ga.” (1 Utor 18:28, 29) Jighilii yô, kwagh môm tsô lu ér Baal ga. Ka Satan yange due a kwagh u Baal ne sha er una mee ior ve de u civir Yehova ye. Mimi yô, aluer or ngu civir ter ugen kposo ka Yehova ga yô nana va ahenge, nana ya kunya kpishi.—Ôr Pasalmi 25:3; 115:4-8.

Aôndo u Mimi Ungwa Eliya

16. (a) Gbenda u Eliya sôr atse a Yehova sha uwo u Karmel la yange ua umbur ior nyi kwagha? (b) Eliya shi seer tesen ér un ngu a vangertiôr ken Aôndo na nena?

16 Iyange kpeese yô, lu kwa u Eliya u nan Aôndo na nagh. Tsô a  sôr atse a Yehova a nanden nagh sha mi a i yôhôr a la, man a̱ shi nan kpa, lu mbaihyomov mba mcivir u mimi la yôhôr a ye. Eliya tôô awen 12 ta atse a nanden nagh a mi. Alaghga er nahan sha er una umbur ior kpishi ken tar u Iserael u ikwe pue la er i gbe u vea kuran Tindi u yange i na ikwe 12 i Iserael la her yô. Tsô a penda nagh sha atse la shi a haa mngerem sha mi cica cii, man adooga i kese mngerem man shin Zegemnger u Mediterenia u lu ikyua la. Shi a kaa ér i time ihungwa i wa atse la atô shi i iv mngerem shimi kpaa. Eliya de ér uprofeti mba Baal ve na nagh sha gbenda u a lu Baal ican u ungwan ve ga yô, kpa ka lu Yehova yô a er nahan ga cii, kwagh ne tese ér lu a vangertiôr ken Aôndo kpishi.—1 Utor 18:30-35.

Msen u Eliya la yange tese ér kwagh u ior nav gba un ishima her, gadia sar un tsung u Yehova a̱ “gema ve asema”

17. Msen u Eliya er la tese kwagh u hemba gban un ishima la nena, man se dondo ikyav na la ken mbamsen asev nena?

17 Eliya kohol iyol been cii yô, maa a er msen hen Aôndo. Eliya er msen ne wang wang, nahan kwagh ne tese kwagh u hemba gban un ishima cii yô. Hiihii yô, yange soo ér hanma or nana fa er Yehova a lu “Aôndo ken Iserael,” i lu Baal ga yô. Sha uhar yô, soo ér hanma or nana fa er un lu di ortom u Yehova tsô yô; icivir cii i̱ lu i Aôndo. U masen yô, yange tese ér kwagh u ior nav mban gba un ishima her, gadia sar un tsung u Yehova a̱ “gema ve asema.” (1 Utor 18:36, 37) Er ihyembeato ve la va a mbamzeyol kpishi nahan kpa, Eliya soo ve her tsô. Se kpa zum u se lu eren msen hen Aôndo yô, se fatyô u nan iti i Aôndo icivir shi hiden a iyol ijime shi tesen ser, mhôônom kôr se a mba i lu u a wase ve la kpa?

18, 19. (a) Yehova yange ungwa msen u Eliya nena? (b) Eliya yange na ior zwa ér ve er nyi, man er nan ve gba u a zungwe upristi mba Baal mbara mhôônom ga?

18 Cii man Eliya er msen yô, alaghga ikpelaior i i kohol la cii lu henen ér Yehova kpa una lu di Aôndo u aighe er Baal nahan tsô. Kpa Eliya kur msen la yô, kera lu kwagh u vea zer henen a hen ga, gadia Bibilo kaa ér: “Tsô usu u TER sen, hia nagh ku nanden, man ikyon man awen kua vuulevu, ndiar mngerem ma shin ihungwa kpaa.” (1 Utor 18:38) Gbenda u Yehova ungwa Eliya ne kpilighyol kpen kpen! Tsô ikpelaior la er nena?

‘Tsô usu u Yehova sen sha’

19 Ve cii ve genger amo, ve kaa ér: ‘Ka Yehova A lu Aôndo ye. Ka Yehova A lu Aôndo ye.’ (1 Utor 18:39) Ve nenge a mimi hen shighe la. Kpa ve lu a tese jighjigh ve u nan ga. Sha mimi yô, er ve lu kaan ér Yehova ka Aôndo u mimi zum u ve nenge usu sen sha, shighe u Yehova ungwa msen u Eliya la nahan kpa, kwagh ne lu gbenda u dedoo  u tesen ér ve na jighjigh ga. Nahan Eliya kaa ér, ve seer eren kwagh u tesen ér ve na jighjigh. A kaa a ve ér, ve er kwagh u yange ma ve er anyom imôngo ken ijime yô, ér ve kura Tindi u Yehova. Tindi u Aôndo yange kaa ér i wua uprofeti mbaaiev kua hanma or u civir mbaaôndo mbagenev cii. (Dut. 13:5-9) Upristi mba Baal mban lu mbaihyomov mba vesen mba Yehova Aôndo, mba ve hendan a mbaawashima nav sha apera yô. Ve kuma u a zungwe ve mhôônom je he? Er ve kpa, kunya kôr ve a ônov mba ishôô, mba ve nanden ve sha usu uma sha u nan Baal nagh la ga yô, a er nan man a zungwe ve mhôônom sha wono? (Ôr Anzaakaa 21:13; Yer. 19:5) Ior mbara gande u a zungwe ve mhôônom! Nahan Eliya na zwa ér i wua ve, man lu kwagh u i er a ve kpaa je la.—1 Utor 18:40.

20. Ahon a mbapuunakaa mba ainge ve gbe sha kwagh u mwoo u Eliya wua uprofeti mba Baal la ka a shami ga sha ci u nyi?

20 Alaghga, mbapuunakaa mba ainge mbagenev vea kaa ér yange i kure ikyaren i sha Uwo u Karmel ne shami ga. Alaghga ishima ia za mbagenev iyol ér mbakwaghaôndo mba toron asema vea fatyô u kôron ave sha kwagh u yange er ne eren ipila ken iti i kwaghaôndo. Man kwagh er vihi yô, ior mba eren kwaghaôndo mba toron asema ngee ainge kpen kpen. Nahan kpa, Eliya lu or u eren kwaghaôndo u toron ishima ga. Yange wua uprofeti mban sha ci u Yehova, gadia ve kuma ku. Bee kera yô, Mbakristu mba mimi fa ér gba u vea wua mbaaferev er Eliya er nahan ga. Kpa mba gem mba dondon kwagh u Kristu yange ôr a Peteru u a lu tindi sha ci u mbahenen mba Yesu cica cii yô. A kaa a na ér: “Wa sanker wou ken vaa, gadia mba ve tee sanker cii á wua di ve sha sanker” je. (Mat. 26:52) Yehova una va ôr ior ijir ken hemen, man una tindi Wan na ér a̱ ôr ijir ne sha ci na.

21. Eliya ver ikyav i doon tsung sha ci u Mbakristu mba mimi mba sha ayange a ase ne nena?

21 Gba u hanma Orkristu u mimi nana eren akaa a tesen ér nan ngu a jighjigh u nan. (Yoh. 3:16) Gbenda môm u se er kwagh ne yô, ka u kaven mbananjighjigh er Eliya nahan. Eliya civir Yehova tseegh, shi taver mbagenev asema ér ve kpa ve er nahan. Yange tese ken igbar er kwaghaôndo u Satan lu bumen ior a mi sha u ve undu Yehova la lu gbilinkwagh u aiegh yô. Shi suur sha Yehova ér a kure ikyaa i í lu inya la; yange suur sha tahav nav shin ker u eren ishima na ga. Eliya nôngo kwagh sha ci u mcivir u mimi. Hanma wase nana̱ kav jighjigh u nan u Eliya ne!

^ par. 7 Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Icegh Ki sha Ayange a Eliya la Za Kuma Shighe Nena?” la.

^ par. 9 Uwo u Karmel ka ijiir i gwergwe a ngee her kpishi yô, ka ijiir i ahumbe a shin zegemnger a ndôhôr ka a kôndon sha, shi a vaan a ura man avure hanma shighe yô. Ior yange ve na jighjigh ér ka Baal a ve a ura ye, nahan a̱ shi nan kpa, uwo ne lu ijiir i i civir Baal her kpoghuloo yô. Nahan er Karmel hingir ikpoghonya yô, lu ijiir i dedoo i ponon mcivir u Baal, er a lu u mimi ga yô.

^ par. 12 Eliya yange kaa a ve ér ve̱ “de we . . . usu” sha atse ve a nanden nagh sha mi la “ga.” Mbafantakerada mbagenev kaa ér ashighe agen mbacivir akombo yange ve ta atse ve er ian shin itine i atse shon i vea wa usu kpa ior vea fa ga yô, nahan i lu inja er ka aôndo ve la a we usu shon nahan.