Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH ATARATAR

A Pase Aôndo Ishima Na ken Msen

A Pase Aôndo Ishima Na ken Msen

1, 2. (a) Er nan ve Hana lu ken ishimavihin shighe u lu kohol iyol i zan zende laa? (b) Se fatyô u henen nyi sha kwagh u er Hana la?

HANA lu kohol iyol i zan zende ving ving, lu nôngon tsung ér una hen sha mbamzeyol nav ga. Lu shighe u ma saan un iyol yô. Hanma inyom yô, nom na Elkana yange a mough a tsombor na cii ve yem Shilo sha u za civir Yehova ken tabenakel. Yehova yange soo ér i saan ior iyol sha shighe u ve kohol imôngo sha u civir un ne. (Ôr Duteronomi 16:15.) A̱ shi nan kpa, Hana soo uiniongo mbara hii iyev na je. Kpa hen shighe ne, Hana lu ken ishimavihin anyom wa karen.

2 Nom u Hana, Elkana yange soo un kpishi. Nahan kpa, Elkana gema lu a kwase ugen, i yilan un ér Penina. Lu kwase u hanma shighe yô, a eren akaa a vihin Hana kpishi yô. Sha ashighe a uiniongo mba i eren hanma inyom mbara je kpa, Penina fa akaa a una er ve, a saan Hana iyol ga yô. Ka nyi yange a er ve i saan Hana iyol ga? Kpa kwagh u vesen yô, jighjigh u Hana na Yehova la wase un u wan ishima a zayol u yange lu inja er una hemba un ne nena? Aluer u tagher a mbamtaver man ka inja er u kera ngu a msaanyol ken uma wou ga yô, kwagh u Hana ne una taver we ishima kpen kpen.

“Ka Nyi Ishima I Vihin We?”

3, 4. Ka mbamzeyol mba vesen uhar mba nyi yange Hana tagher a mini, man lu ican i nyi mbamzeyol mban cii va un a mini?

3 Bibilo pase mbamzeyol mba vesen uhar, mba Hana tagher a mi ken uma na yô. Yange pande lu a an-utaha sha zayol u hiihii la, kpa u sha uhar la yô, lu a tahav sha mi ga kuaa. Hiihii yô, Hana er nom, u lu a kwase ugen kpaa yô, man kwase u lu wuhe u na ne gema kôr un ihyom tsung. Sha uhar yô, Hana lu ikyômkwase. Kwase u i sar nan u maren ônov, u nan lu ken imba mlu ne cii yô, ka nan ure; kpa sha ayange a Hana la, hemban je yô ken tar u Iserael, kwase nana lu ikyôm yô, nan hemba uren cii. Hanma tsombor yô, nengen ér ka ônov vea na ve a hungur a tsombor la ken Iserael ga ye. I nengen kwase u lun ikyôm inja er nan ngu a ifan iyol shi nan ya kunya nahan.

 4 Luun er ka Panina ga yô, Hana yange ma fatyô u wan ishima a mlu na la. Yange or a lu a kwase a̱ hemba môm yô, zayol a nôngo u lun hen ya u nan keng. Ayôôso man mpav kua ishimavihin nôngon u lun hen atô u wuhe a wuhe. Aôndo yange er kwase môm tseegh na Adam ken sule u Eden, nahan ieren i vôson kasev imôngo la i̱ kaha kposo a kwagh u Aôndo yange soo yô. (Gen. 2:24) Sha nahan yô, Bibilo ôr kwagh u ieren i nom lun a kwase môm tseegh ga la geseghee, man mmem u yange lu hen ya u Elkana ga la ka môm ken akaa a tesen ér ieren ne doo ga.

5. Er nan ve Penina soo ér Hana a ya icana, man na Hana ishimavihin nena?

5 Elkana yange hemba soon Hana cii. Adini u Mbayuda tese ér, yange hii vôson Hana anyom kar cii ve vôso Penina ye. A lu nahan shin a lu nahan ga kpa, kwagh u se fe yô, Penina yange fa igbenda kposo kposo i eren Hana iyuhe sha u a ya ican yô. Kwagh u vesen u Penina hemba Hana sha mi yô, lu mar. Penina yange una mar wan una seer je, kwagh la a seer nan un ityough ki kehen. U mhôônom ma kôr un a Hana ve ma sur un ishima ken ishimavihin na la yô, gema lu lahan un a laha sha ikyôm na la ér ishima i seer vihin un. Bibilo kaa ér Penina bamen Hana tsung “sha u vihin un ishima.” (1 Sam. 1:6) Penina eren a Hana nahan sha apera. Yange soo ér ishima i vihi Hana, man lu kwagh u er vough je la.

Hana ure sha ci u ikyôm na la, nahan Penina hemba bamen un sha u ishima i hemba vihin un yô

6, 7. (a) Er Elkana nôngo ér una sur Hana ishima nahan kpa, alaghga lu nyi i na ve Hana kera ôr un zayol na vindi vindi ga? (b) Ikyôm i Hana la tese ér yange ishima doo Yehova a na ga shinii? Pase ase yôô. (Nenge ngeren u shin kpe la.)

6 Ikyav tese ér ka shighe u yange a va kuma u a za Shilo, a za civir Aôndo la je i hemba doon Penina u bamen Hana ye. Elkana yange una naan Yehova nagh yô, a dugh aci ker a na ônov nav “mba nomso man mba kasev” mba Penina mar kpishi la môm môm. Kpa Hana u mar wan ga la yô, a na un aci ahar tseegh. Penina maa a gba bamen Hana, umbur un er a lu ikyômkwase yô, nahan i gande Hana tsô a gba vaan je kwaghyan kpa a kera fatyô u yan ga. Elkana yange nenge er Hana, kwase na u doo un ishima tsung la, ure kpishi shi venda kwaghyan yô, nahan a nôngo ér una sur un ishima. A pine un ér: “We Hana, ka nyi u vaa? Man ka nyi u vende kwaghyana? Man ka nyi ishima i vihin we? Mo m hemba u ônov mba nomso pue gaa?”—1 Sam. 1:4-8.

7 Kwagh u Elkana er u a kom iwuese yô, yange kav er ishimavihin i Hana la lu sha ci u ikyôm na la yô. Hana yange una wuese kwagh u nom na ôr a na kundu kundu sha u tesen ér un doo nom  na ishima la kpee je. * Kpa Elkana za zwa sha ihyom i Panina kôr Hana la ga, shi Bibilo ôr kwagh u tesen ér Hana ter un kwagh sha mi tsô kpaa ga. Alaghga Hana nenge ér aluer un pon Penina yô, una hemba kôôn un akughur inya cii. Elkana yange ma fatyô u vendan ibumegh kira a Peninaa? Penina yange ma laha Hana ma hemba ave tse gaa? Shi ônov nav man ikpan na kpa ma kua sha na, ma ve seer Hana ican ga he? Kwagh ne ma na yô, ma hemba lun inja er i goom Hana anbyôr udam hen ya u nom na nahan.

Shighe u i lu eren Hana ican hen ya u nom na la, a ker ishimasurun hen Yehova

8. Aluer or ngu bamen we shin or nzughul a we, man u umbur wer Yehova ka Aôndo u a kur ijir sha mimi yô, kwagh la una na u ishimasurun sha ci u nyi?

8 Elkana yange una fa hanma kwagh Penina lu eren u bamen Hana la shin una fa ga kpa, Yehova yô nenge hanma kwagh. Mkaanem nam tese ér yange nenge hanma kwagh, nahan kwagh ne ka icintan hen mba i lu ikye ve u eren mbagenev iyuhe shi bamen ior la. Kpa aluer mba lun ishima legh legh, mba i bamen ve a ishô ve iyol la fa er Aôndo a kur ijir sha mimi man sha shighe na kua sha gbenda u a nenge i doo un la yô, kwagh la una na ve ishimasurun. (Ôr Duteronomi 32:4.) Alaghga Hana kpa fa nahan, sha ci u lu hen Yehova ker iwasen ye.

“Kera Tese Ishima I Vihin Ga”

9. Kwagh u Hana yange kegh iyol u zan Shilo, shin er fa kwagh u wuhe na una za er a na la tese se nyi?

9 Ka va kom sha use yô, ior mba hen ya u Elkana cii hingir yough yi yough. Hanma or lu wan iyol i moughon zende la, kua mbayev kpaa cii. Ior mba hen zege ya u Elkana ne vea zende a hemba ukilomita 32, vea kar ken tar u Eferaim u agunguu la cii ve vea za mase nyôron Shilo ye. * Lu zende u sha angahar u kuman iyange i môm shin ayange ahar. Hana fa kwagh u wuhe na una za er a na yô. Nahan kpa, tema inya ga. Ieren na ne ka ikyav i dedoo hen mbacivir Aôndo nyian. Mayange doo u se de ser ieren i dang i mbagenev i̱ yange se u civir Aôndo ga. Aluer se er nahan yô, iwasen i ma se zough a mi ve ma se fetyô u wan ishima a ma mtaver la ia kar se.

10, 11. (a) Er nan ve Hana kera ngôôr ga maa mough yem ken tabenakele? (b) Hana yange pase Ter na u sha la ishima na ken msen nena?

10 Tsombor u vesen ne zende sha igbenda i tan aningir i sha iwo sha iyange jimin zan zan, ken mase ijime yô, ve za zurum a Shilo. Gar u Shilo lu sha uwo tseng, iwo igen i hemban taven gema kase  un nôngo u tseren. Er ve za mbgôghom a Shilo la, a̱ shi nan kpa, Hana lu henen sha kwagh u una za ôr a Yehova ken msen yô. Mba za nyer yô, tsombor ne tema ya kwaghyan. Mba ye kwagh kera yô, Hana kera ngôôr ga maa mough yem ken tabenakel u Yehova. Pristi Eli lu her, tema hen kpehunda. Kpa Hana nenge a na ga, sha ci u ishima na cii lu sha kwagh u soo u ôron a Aôndo na la tseegh. Lu a vangertiôr ér hen tabenakel, ape un lu ne di tsô yô, Yehova una ungwa msen na. Aluer ma orgen fa ican na vindi vindi ga kpa, Ter na u sha yô fa. Ishima vihi Hana je pev, tsô a gba vaan.

11 Er Hana lu vaan sôngor la, lu ôron kwagh a Yehova. Lu ôron kwagh ken ishima na, zwa na lu tenger di a tenger tsô, sha u pasen ishimavihin na la. A er msen naleghaa, a pase Ter na ishima na. Kpa Hana sôn Aôndo ér a kure isharen na i maren wan, i i lu a mi la tsô ga. Sar un tsung u zuan a iveren hen Aôndo tseegh ga, kpa soo ér una na Aôndo kwagh u un fetyô cii. Nahan a tsegha zwa ér aluer un mar wan u nomso yô, una na Yehova wan shon, a er un tom sha ayange a uma na cii.—1 Sam. 1:9-11.

12. Er ikyav i Hana la i tese nahan, ka nyi i doo u se umbur sha kwagh u msene?

12 Hana ver mbacivir Aôndo cii ikyav sha kwagh u msen u eren. Yehova ngu kaan a ior nav cii ér ve lamen a na gbar gbar, ve de yeren un ma kwagh ga, ve pasen un mbamzeyol vev sha ishigh nagh, er wan u nan ne ter u nan jighjigh ka nan pasen ter u nan, u wan nan ikyo mbamzeyol mba nan lu a mi nahan. (Ôr Pasalmi 62:8; 1 Mbatesalonika 5:17.) Aôndo yange mgbegha apostoli Peteru nger mkaanem ma nan se ishimasurun man sha kwagh u msen, ér: “Gema nen ishima i nyian yen la cii, haa nen sha a Na, gadia ka Un A lu koson ne ye.”—1 Pet. 5:7.

13, 14. (a) Eli yange kure ikyaa sha kwagh u Hana sha lan nena? (b) Hana ver ikyav i doon tsung sha kwagh u jighjigh u nan sha imo i yange na Eli la nena?

13 Uumace mba we or ikyo shi mhôônom ma ker ve a or kpishi er Yehova nahan ga. Er Hana lu vaan eren msen la, or ôr kwagh a na gagher, nahan a cia iyol. Or la lu Eli, pristu u tamen, u lu kenger kwagh u Hana lu eren la. A kaa a na ér: “Ka hanma shighe je ú de ihyundughu? Pav a wain wou la.” Eli nenge Hana lu tenger zwa, vaan sôngor sha ishimavihin. U ma pine Hana kwagh u za un iyol la yô, gema kure ikyaa fese ér ka ihyundugh ki msôr.—1 Sam. 1:12-14.

14 Er Hana lu ken ishimavihin kpaa yô, yange a nyoon un kpishi u ungwan kwagh u or u icivirigh er pristi u tamen nahan wa un iyol sha mimi ga la! Nahan kpa, Hana shi ver ikyav igen i doon tsung sha kwagh u jighjigh u nan. A de ér mbamyen mba orgen ve tagher un u civir Yehova ga. A kende a ôr kwagh a Eli sha icivir, shi a pase un zayol na. Eli kaven nahan yô, a ôr kwagh a na, man alaghga lu sha imo i legh legh, ér: “Yô, za ase bem bem; Aôndo u Iserael A̱ na u kwagh u u sen Un yô.”—1 Sam. 1:15-17.

15, 16. (a) Hana yange pase Yehova ishima na ken tabenakel shi civir un hen ijiir la nahan lu un nena? (b) Aluer se tôô ican ken ishima yô, se dondo ikyav i Hana la nena?

 15 Hana pase Yehova ishima na ken tabenakel shi civir un hen ijiir la nahan lu un nena? Bibilo kaa ér: “Tsô kwase la kôr gbenda, a yem a za ya kwagh, ishigh nagh kera tese ishima i vihin ga.” (1 Sam. 1:18) Hana zua a mpeveryol. Yange gema zayol na la cii, gbihi Yehova, Ter na u sha, u hemba un tahav yem zende zende la a mi. (Ôr Pasalmi 55:22.) Ma zayol u hemban un nguu? Ei, zayol môm u hemban un sha ayange la lu ga, hegen kpa ngu ga, ken hemen kpaa ga!

16 Aluer se tôô ican ken ishima shin se mba ken ishimavihin shin se ure kpishi yô, doo u se dondo ikyav i Hana la; se lam a Or u Bibilo i kaa ér “ongo msen” la. (Ps. 65:2) Aluer se er nahan sha jighjigh yô, se kpa ishimavihin yase ia bee, “bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii” la una gema a ya tor ken a vese.—Fil. 4:6, 7.

‘Ma Vande U Lun Er Aôndo Wase Nahan Ngu Ga’

17, 18. (a) Elkana yange tese ér un lumun a iceghzwa i Hana er la nena? (b) Lu nyi Penina kera lu a mi i eren Hana ga?

17 Kpernan sev mbu aven yô, Hana hide za ken tabenakel vea Elkana. A̱ shi nan kpa, yange ôr nom na kwagh u sôn Aôndo la, kua iceghzwa i er la kpaa, sha ci u Tindi u Mose tese ér nom lu a ian i bunden iceghzwa i kwase nan er, i í lu sha ishima i nom ga yô. (Num. 30:10-15) Kpa orjighjigh ne bunde iceghzwa i Hana la ga. U ma er nahan la yô, un man Hana ve civir Yehova ken tabenakel cii ve mase moughon hiden ken ya ve ye.

18 Lu hanma shighe nahan Penina hii u kaven ér kwagh kera ngu u una er ve ishima ia vihi Hana ga? Bibilo pase ga, kpa kwagh u i kaa ér Hana “kera tese ishima i vihin ga” la tese ér, hii hen shighe la je, Hana kera yue ken uma na mayange ga. Penina yange una kav her ave ave ér ishima de u vihin Hana shin una kav ga kpa, alaghga ica i gba ga je tsô nenge er iyuhe na la kera bee Hana kwagh ga yô. Bibilo kera ter iti i Penina pegen môm ga.

19. Ka iveren i nyi Hana zua a mini, man yange tese ér un fa ape iveren shon due la nena?

19 Iwer ngi kar yô, bem u Hana lu a mi ken ishima la va un a msaanyol kpishi. Hana wa iyav! Ken msaanyol u Hana cii, ma shighe môm kpa hungur un ape iveren ne due ga. Va maren wan u nomso yô, a ii un iti ér Samuel, inja na yô ér, “Iti i Aôndo,” man adooga ikyav i iti ne jim jim yô ka u yilan sha iti i Aôndo, er Hana yila nahan la. Ken inyom la, Hana kera dondo Elkana vea tsombor na, za Shilo ga. Anyom atar cii, lu vea wan na hen ya, zan zan wan la kar den atumba. Tsô Hana hii u eren akaa a ishima ia tsoghol un sha er iyange i wan na una yemen la a vihi un a gande ga yô.

20. Hana man Elkana yange ve kure iceghzwa i ve er a Yehova la nena?

 20 A̱ shi nan kpa, yange a taver Hana u nan wan na kera. Nahan kpa, a fa ér a nenge sha Samuel doo doo ken Shilo, man adooga á lu kasev mbagenev mba ve eren tom ken tabenakel ken Shilo la vea nenge sha a na ye. Kpa ka hanma ngô je a taver nan u undun wan u nan u cuku ngula nahan ga sha wono? Nahan kpa, Hana man Elkana za na Samuel ken Shilo saan saan, lu er i kighir ve a kighir ga. Ve na nagh ken iyou i Aôndo, maa ve gema Samuel ve na Eli, ve umbur un iceghzwa i Hana er anyom a karen ken ijime la.

Hana er akaa a tesen ér un wa wan na Samuel ikyo kpishi

21. Msen u Hana er hen Yehova la tese ér lu kwase u nan jighjigh kpishi nena? (Shi ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér “Mbamsen mba Vesen Uhar” la.)

21 Hana maa er msen u Aôndo nenge ér a kuma u a nger ken Mkaanem Nam yô. Aluer u ôr mkaanem ma Hana ma i nger ken 1 Samuel 2:1-10 la yô, u nenge er hanma ivur i̱ tese ér lu kwase u nan jighjigh kpishi yô. Hana wuese Yehova er a eren tahav sha gbenda u kpilighyol yô—gadia tahav nagh mbu hidi a mba ve gengese iyol la ijime, shi veren mba i eren ve ican la doo doo, shi timin uma shin waren uma sha ikyev i kuugh, man tahav nav mbun hemba cii. Shi Hana wuese Ter na u sha la er a lu icighan Aôndo u wang, man u a er ijir sha mimi kua u jighjigh yô. Sha nahan yô, Hana kaa ér: ‘Ma vande u lun er Aôndo wase ngu ga.’ Yehova ngu a mimi iyol vindi vindi, gem kposo ga, shi ngu ijiir i yeren i mba i eren ve ican kua mba i eren a ve caveraa, ve keren iwasen hen a na la.

22, 23. (a) Er nan se fe ser shighe u Samuel lu vesen a vese la a fa ér un doo mbamaren nav ishima kpishi? (b) Yehova seer veren Hana doo doo nena?

22 Samuel, u lu wanye cuku la, lu a iyol kpishi, er lu a ngô u nan Yehova jighjigh a ishima i môm yô. Shin er kera lu vea ngô na shighe u lu vesen la ga nahan kpa, mayange tôô ken ishima ér ngô na hungur a na ga. Hanma inyom yô, Hana zaan Shilo, man hanma kwa u una za yô, a za Samuel a togo  sha u a huan a eren tom u ken tabenakel la a mi yô. Hana yange a tume togo la cii sha ave a na, sha u tesen ér wan na doo un ishima shi un wa un ikyo. (Ôr 1 Samuel 2:19.) Nenge ase a Hana ken ishima you er a lu haan Samuel, wan na u cuku la ikyondo iyol, shi a nalegh i, shi a lu lamen a na kundu kundu kpen ashe ikyôr, shi taver un ishima yô. Iyol yange i doo Samuel kpishi, er lu a imba ngô la yô, nahan Samuel vese hingir or u lu mbamaren nav man ikyurior i Iserael cii a inja kpishi yô.

23 Hana kpa Yehova hungur a na ga. Yehova ver un doo doo, nahan a seer maren Elkana ônov utaan. (1 Sam. 2:21) Kpa, alaghga iveren i Hana hemba zuan a mi cii yô, lu ikyar i a ya vea Ter na, Yehova la, man er anyom lu karen yô ikyaryan ne seer taver cii. We kpa, er u lu dondon ikyav i Hana sha kwagh u jighjigh u nan nahan, Yehova a na u iveren i hemban cii la.

^ par. 7 Shin er i nger ken Bibilo ér Yehova ‘cir Hana mar’ nahan kpa, ijiir i môm tsô kpa ikyav tese ér Yehova yue kwase u hiden a iyol ijime, civir un sha mimi ne ga. (1 Sam. 1:5) Kwagh u Aôndo a ne ian ér a er hen anshighe kpuaa yô, ashighe agen Bibilo ka i kaa ér ka un je a er kwagh shon ye.

^ par. 9 A̱ shi nan kpa, ka gar u Rama, ape ya u Elkana lu la i va hingir u yilan ér Arimatia sha ayange a Yesu la ye, a̱ lu nahan yô, mough hen ijiir ne yem Shilo hemba ukilomita 32.