1, 2. (a) Ka zayol u nyi Yona nyôr ker a mba lu a ve shin tso la ciilii? (b) Kwagh u er Yona ne una fatyô u wasen se nena?

Yona yange tôm ér ma un lu a tahav mbu been a ayôôso a a lu ungwan la. Ayôôso ne lu di ihyuran i zegeuraahumbe u ú lu karen baveraa tan sha tso u Yona nyôr la, shin ihyuran i agôndoamnger a vesen a á lu huran er idyuran nahan va tan sha tso la tsô ga. Kpa kwagh u hemba zan Yona iyol yô, lu mngor u orvesen u mbatsoov lu ngoron, shi mbawasen un tom kpa lu haan vaa, nôngon a tso sha gbashima ér a̱ de urun ga la. Yona fa dedoo je ér mbatsoov mban mba sôôn kpen sha ci u ihyembeato na!

2 Lu nyi i na ve Yona hingir u va lun ken haghelaa ngula nahana? Yange er Yehova, Aôndo na isholibo i vesen. A er nyi? Isholibo na ne vihi ikyaryan na vea Yehova gbekeke shinii? Se fatyô u henen akaa kpishi ken mbamlumun mba i ne sha mbampin mban la. U tesen ikyav yô, kwagh u yange er Yona ne wase se u fan er ior mba ve lu a jighjigh u nan taveraa je kpa, vea fatyô u nzughul angahar, shi sôron kwagh u ve er u doon ga la yô.

Profeti u ken Galilia

3-5. (a) Ior ka vea ôron kwagh u Yona yô, ashighe kpishi ka ve hemba veren ishigh sha nyi? (b) Ka nyi se fe sha kwagh u Yona? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.) (c) Er nan ve tom u profeti u gba u Yona una er la lu tom u ican shin u taver kpishi?

3 Ior kpishi ka vea ôron kwagh u Yona yô, ve hemban nengen sha aeren a na a doon ga, er ihyembeato na la nahan, mbagenev je yô ka ve kaa ér yange taver ityough, ungwan kwagh ga. Kpa akaa nga kpishi a i doo u se fa sha kwagh u Yona yô. Umbur wer, yange i tsua Yona ér a lu profeti u Yehova Aôndo. Yona yange una lu or u jighjigh shin orperapera ga yô, Yehova ma tsua un ér a̱ er tom u vesen u ngula nahan ga.

Er Yona tsume nahan kpa, akaa nga kpishi a i doo u se fa sha kwagh na yô

 4 Bibilo ôr se akaa kpuaa a a wase se u fan kwagh u Yona yô. (Ôr 2 Utor 14:25.) Yona lu or u ken Gati-hefer, gar ugen u lu ukilomita unyiin a Nasareti, gar u Yesu Kristu va vese her anyom deri anigheni ken hemen la. * Yona lu profeti zum u Tor Yerobiam u sha Uhar tema tor sha ikwe pue i tartor u Iserael la. Hen shighe ne nahan Eliya kera lu uma ga ica gba; Elisha u hingir profeti sha ityough ki Eliya la kpa kpe sha ayange a ter u Yerobiam lu tor la je. Er Yehova yange tindi uprofeti mban ve tim mcivir u Baal ken Iserael kera nahan kpa, shighe kar yô, Mbaiserael hide shi gba hemban un ato sha apera. Hen shighe ne lu tor u eren “ifer sha ishigh ki TER” lu hemen Mbaiserael ye. (2 Utor 14:24) Sha nahan yô, yange á lu Yona ican kpishi u eren tom na hen shighe ne. Kpa, á er u sha jighjigh.

5 Nahan kpa, iyange igen yô Yona tagher a zegekwagh u gba u una er yô. Yehova tindi un ityom igen i í lu un ican kpishi yô. Yehova kaa ér a̱ er nyi?

“Mough Sha, Za hen Nineve”

6. Ka ityom i nyi Yehova tindi Yona, man er nan ve lu inja er ityom ne taver kpishi?

6 Yehova kaa a Yona ér: “Mough sha, za hen Nineve, zegegar la, za ôr kwagh sha a na, gadia iferkwagh ve kôndo ar her a Mo.” (Yona 1:2) Ka ican u fan er i hii ve ityom ne yange i taver Yona ga. Nineve lu vegher u sha ityoughkitaregh er ukilomita 800 nahan; lu zende u aluer or zende angahar yô alaghga a tôô nan uwer jimin yô. Er lu gôgô zende nahan kpa, ka inja er ityom ne lu a mbamtaver ker mba hemba lun Yona ican a zende la yô. Gba u Yona una za sôôn hen Nineve yô, una ôr Mbaashiria loho u ijirigh u Yehova, man ior mban lu ior mba wan ipila shi wan tswam tsung. Aluer ior mba Aôndo je kpa, soo u ungwan loho u Yona ga yô, ior mbafanaôndoga mbara je yô, kwagh ve una lu nena? Shighe u una za ken zegegar u Nineve, u i va gema yilan un ér “gar u awambe” la, man una lu or u civir Yehova tswen hen gar la nahan, a lu un nena?—Nah. 3:1, 7.

7, 8. (a) Yona yange venda ityom i Yehova tindi un la ta ishima kera nena? (b) Doo u se kure ikyaa ser Yona lu an-or u cian kwagh ga, sha ci u nyi?

7 Alaghga lu akaa a Yona lu henen ken ishima na je la, nahan kpa se fa jighilii ga. Kwagh u se fe yô, Yona yevese. Yehova tindi un sha ityoughkitaregh, kpa Yona gema mough lu yemen shin ityôtar; man yem ica fiinii je. Yona yem shin kpezegemnger hen gar u Yopa, ape utso tilen yô, á za nyôr tso u yemen Tarshishi.  Mbafantakerada mbagenev kaa ér ngise gar u Tarshishi lu ken tar u Ishpania. Aluer ka nahan yô, Yona lu yemen hen ijiir i í gba ica a gar u Ninive kuma ukilomita 3,500 nahan yô. Zende u peren Zegemnger u Mediterenia, u̱ sha ayange la yô i yilan ér Zegemnger u Tamen la, lu zende u alaghga ua kuma inyom jimin yô! Sha nahan yô, Yona venda ityom i Yehova tindi un ne ta ishima kera!—Ôr Yona 1:3.

8 Kwagh ne tese ér Yona lu an-or u cian kwagha? Doo u se na un ibo fese ga. Kpa se tôv sha kwagh na tsô, se nenge er yange lu or u taver ishima tsung yô. Yona lu di or er se nahan, shi lu a mbamyen kpishi mba nôngon a mi yô. (Ps. 51:5) Ka an wase je nan lu a vande cian kwagh ken uma u nan ga?

9. Alagaga ashighe agen se nenge ma tom u Yehova a ne se nena, man ka kwagh u mimi u nyi i doo u se umbur hen imba shighe la?

9 Ashighe agen alaghga a lu se inja er Aôndo kaa ér se er kwagh u taver kpishi, shin kwagh u se fatyô u eren ga kuaa nahan. Alaghga a taver se u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo, u i gbe hange hange u Mbakristu vea pase la. (Mat. 24:14) Kwagh u mimi u Yesu ôr ér: “Her Aôndo yô, akaa cii a fatyô” la, maa una kera ngôôr hungur se ga. (Mar. 10:27) Aluer kwagh u Yesu ôr ne ngu hungur se ashighe agen yô, alaghga se kav er i hii ve ityom ne taver Yona kpishi yô. Kpa Yona yange yevese nahan, lu nyi i eree?

Yehova Tsaha Profeti Na u Hembanato Ne

10, 11. (a) Zum u mbanahan tso mough a tso hen ihyongo la, alaghga tsô Yona lu henen ken ishima ér nyi? (b) Ka nyi yange i er tso la, kua mba ve lu nahan laa?

10 Nenge ase a Yona ken ishima er a tem shin zege tso, u alaghga lu tso u tôôn ikyav u ken tar u Fenishia la yô. A tema ngu kenger er ortsoo kua mbawasen un tom ve lu nôngon ér vea naha zegetso ve ne vea due a mi hen ihyongo la sha yô. Mba moughon mba ngur yemen yô, alaghga Yona lu henen ér un war a war ityom i taver kpishi ne je. Kpa nenge ase, kwavaôndo kôr gema kwa môm hen shighe la hingir dimii.

11 Zegeuraahumbe gba karen baveraa; uraahumbe ne lu moughon a agôndoamnger a aa fatyô u urun utso mba ainge je kpaa yô. Zum u agôndoamnger a vesen la lu kpianger a zegetso u Yona nyôr la, ú hen wer tso la yange una hingir er sôôn hemben nahan ga he? Hen shighe ne, Yona fa er lu Yehova je “tindi zegeahumbe sha zegemnger” la, er yange va nger ken takerada na u Yona la nahan kpa? Se fa jighilii ga. Nahan kpa, Yona gema nenge er mbatsoov mbara cii lu vaan yilan mbaaôndo vev yô, shi fa er mbaaôndo mbara vea fatyô u wasen ve ga yô. (Lev. 19:4) Yona nger ér: “Tso gba nôngon u hemben.” (Yona 1:4) Kpa Yona una er msen hen Aôndo u tindi un ve lu yevese la nena?

12. (a) Er nan ve i doo u se na Yona ibo gagher sha ci u lu yaven shighe u zegeurahumbe ta sha tso la ga? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.) (b) Yehova yange pase ityô i zayol la nena?

 12 Yona nengen ér gbenda ngu u una wase mbatsoov mban ga yô, á za nyôr shin atô u tso la, á yav shimi. A yav mem mem. * Orvesen u tso la ker Yona za nengen a na yô, a nder un a kaa a na ér a̱ er msen hen aôndo na er hanma or lu eren nahan. Mbatsoov mban kav er zegeuraahumbe ne gba lun di uraahumbe tsô ga yô, nahan ve er ishor sha u vea fa or u nan lu shin tso la u nan ne kwaghbo ne a tser ve yô. A̱ shi nan kpa, ishima ta Yona kwe kpishi zum u i er ishor la kpa i kôr or môm ga zan zan va gba sha na yô. Hen shighe ne hanma or fa mimi u kwagh ne wang. Yehova tindi uraahumbe la sha ci u or môm, shi de ér ishor la i kôr or shon kpaa. Or la lu Yona.—Ôr Yona 1:5-7.

13. (a) Lu isholibo i nyi Yona pase mbatsoov mbara ér un ere? (b) Yona yange kaa a mbatsoov mbara ér ve er nyi, man lu sha ci u nyi?

13 Yona ôr mbatsoov mbara hanma kwagh cii. Un lu wanakiriki u Yehova, Aôndo u hembanagee. Lu Aôndo u Yona er un kwaghbo shi lu yevese un kpaa je ne, nahan kwaghbo hingir u tseren ve cii. Kwagh ne kpiligh ior mban iyol kpishi; Yona kpa nenge er mciem gba ve iyol kpishi yô. Tsô ve pine un kwagh u vea er a na ve tso la una ur ga shi vea war kpaa yô. Nahan Yona kaa ér nyi? Alaghga yange una hen ér vea kôr un a kende shin zegemnger u ndôhôr kpishi la yô, una kpe shimi, nahan á cier un iyol kpishi. Yona fa er una fatyô u waren ior mban cica cii yô, nahan a er nan man una de ér ve kpe? Nahan a kaa ér: “Tôôm, gbihim nen shin zegemnger, tsô zegemnger una tile ne ving; gadia m fa ka sha ci wam man zegeuraahumbe ne, a tser ne ye.”—Yona 1:12.

14, 15. (a) Se fatyô u kaven jighjigh u nan u Yona lu a mi taveraa la nena? (b) Yona yange kaa a mbatsoov mbara ér ve gbihi un shin zegemnger nahan ve er nena?

14 Mkaanem nam man lu ma or u cian kwagh ga, shin u nenge nahan ga? A̱ shi nan kpa, zum u Yona er kwagh sha ishima i taver, na iyol na sha ci u mbatsoov mban la, doo Yehova a na kpishi. Kwagh ne tese ér Yona lu a jighjigh u nan taveraa. Se fatyô u kaven jighjigh u Yona la sha u keren mtsera wase iyol yase ga, kpa keren mtsera u mbagenev. (Yoh. 13:34, 35) Ka sea nenge kwagh una za or iyol, a lu mzeyol u ken ishima shin u ken jijingi nahan, se er kwagh u se fetyô la sha er se wase nan kpa? Aluer se er nahan yô, a doo Yehova a vese kpen kpen!

15 Alaghga kwagh u Yona ôr ne kôr mbatsoov mbara ken ishima  tsung, gadia sha hiihii la ve venda u eren kwagh u kaa ve la! Ve gema ve lu nahan a naha tso sha gbashima sha er vea war uraahumbe la yô, kpa gba sha mi ga. Zegeuraahumbe la lu hemban taver a taver cii. Tsô ve mase kaven er ve lu a kwagh u eren ga yô. Ve vaa a Yehova, Aôndo u Yona ér a̱ zungwe ve mhôônom, maa ve tôô un ve gbihi shin zegemnger la.—Yona 1:13-15.

Mbatsoov mbara dugh Yona kende un shin zegemnger la er kaa a ve nahan

I Zungwe Yona Mhôônom, I War Un

16, 17. Pase kwagh u yange er Yona shighe u i dugh un shin tso i gbihi shin mnger la. (Nenge ufoto kpaa.)

16 Yona gba shin agôndoamnger a a lu moughon tan sha tso la. Shighe u i gbihi un shin mnger la, alaghga lu nôngon gbidyen ave ér una mire ga, shi nenge er zegetso la undu un lu yemen fele fele yô. Kpa agôndoamnger la fiir un yem a na shin atô mnger. Ma uve a na, tsô mase kaven er í lu ku na je ne yô.

17 Yona yange va nger ken takerada na er ishima lu un ker hen shighe ne yô. Lu henen akaa kpishi ken ishima hen shighe ne. A hen er mayange una kera nenge a tempel u Yehova u doon ashe, u lu ken Yerusalem la ga yô. Shi yange kav er un lu senen shin aiv a mnger ikyua a atine a iwoogh yô, man er imendenev mbi shin mnger kpelegh  un iyol kpaa yô. Lu inja er ka ihyungwa shin uwar na je la nahan.—Ôr Yona 2:2-6.

18, 19. Ka nyi yange i er Yona shighe u lu shin aiv a zegemnger laa, kwaghuma u lu shin zegemnger la lu nyi, man ka an yange nan na ve akaa ne cii lu erenee? (Nenge ngeren u shin kpe kpaa.)

18 Kpa kwagh u kpilighyol gema er! Kwagh ugen lu zenden ikyua, kehe kpishi, lu il, lu kwaghuma je. Kwagh ne kporom ikyua, maa sa kwan van sha a na. A aver zwa na u ú kehe kpishi la, a mena un jimin cii!

Yehova tindi “zegeishu sha u a̱ mena Yona” yô

19 Yona hen ér un kpe a kpe je. Nahan kpa, kwagh gema er Yona u kpilighyol kpishi. A kav er un lu uma her yô! Akuhe a na hembe ga, shi hôr ken iyav mbu kwagh u mena un la ga, shi lu ôôn heregh kpaa. Lu uma heregh, shin er lu hen ijiir i ma lu uwar na nahan kpaa. Kwagh ne kpiligh Yona iyol je zua ga. Sha kpôô yô, lu Yehova, Aôndo na tindi “zegeishu sha u a̱ mena Yona” ye. *—Yona 1:17.

20. Ka nyi se fatyô u henen hen Yona sha msen u er ken iyav mbu zege ishu laa?

20 Yona lu ken iyav mbu ishuu, ken angôghime u lu a vande nengen a mi mayange ga la, shighe kar yô, Yona gbidye kwar sha kwagh u er un ne, tsô a er msen hen Yehova Aôndo. Msen na u i nger un vighe vighe ken ityough ihiar ki takerada u Yona la una fatyô u tesen se akaa kpishi je. Msen ne tese ér Yona fa Ruamabera kôr inya, gadia msen ne ter mkaanem ma ken Pasalmi acin imôngo. Shi msen ne tese ieren i dedoo igen i Yona lu a mi yô: ka ishughun. Yona mase kaan ér: “Mo yô, me na U nagh sha imo i ishughun; kwagh u m tsegh zwa sha mi la yô, me er, Myom ka u TER je.”—Yona 2:9.

21. Yona yange hen nyi sha kwagh u myomo, man ka nyi kwagh i doo u se hungur ga?

21 Kwagh u er Yona ne tese un ér Yehova una fatyô u waren or u a soo cii, ape nan lu cii man hanma shighe u a soo u eren nahan cii. “Ken iyav mbu ishu” je kpa, Yehova zua a wanakiriki na u kwagh tser un ne, shi war un kpaa. (Yona 1:17) Ka Yehova tseegh  una fatyô u kuran or ken iyav mbu zegeishu, nana lu uma ayange atar man aime atar, kwagh môm una er nan ga ye. Doo u nyian ne, se cii se umbur ser, Yehova ka “Aôndo u iôôn [yase] i lu sha ikyev Na” yô. (Dan. 5:23) Ka un a ne ve se ôôn shi se lu uma kpaa ye. Se mba a ishughun je he? Nahan yô, doo u se ungwan imo i Yehova gaa?

22, 23. (a) Yange i kar ieren i Yona lu a mi i wuese kwagh la nena? (b) Ka nyi se fatyô u henen sha kwagh u Yona la shighe u se tsumu?

22 Yona di er nena? Yange hen u wuese Yehova sha u ungwan imo na kpa? Lu kwagh u Yona er je la. Ayange nga kar atar man aime atar yô, ishu la “za suwa Yona sha tar.” (Yona 2:10) Nenge imba la, yange gba u Yona una ôô uwe cii ve una due sha tar ga! Nahan kpa, kpetar la yange ua lu han kpa, a gba u una ker ape gbenda u lu la ve una yem kwagh na ye. Ica gba ga tsô, shi kwagh ugen er u kar ieren i Yona lu a mi i wuese kwagh la yô. Yona 3:1, 2 kaa ér: “Tsô kwaghôron u TER shi va hen Yona sha kwa har, kaa er: Mough, za hen Nineve zegegar la, za pase un kwagh u Me kaa u ne.” Yona er nena?

23 Yona kera timbir ga. Bibilo kaa ér: “Nahan Yona mough za hen Nineve, sha imo i TER.” (Yona 3:3) Yange ungwa imo i Yehova. A hen kwaghfan ken mbamtsum nav. Doo u se kav jighjigh u nan u Yona sha ingin kpaa. Se mba mbaasorabo; se cii se mba tsum. (Rom. 3:23) Ka sea tsume nahan, se haa iyol inya, shin ka se hen kwagh ken mbamtsum asev, se hide se gba eren akaa a tesen ér se mba ungwan imo i Aôndoo?

24, 25. (a) Ka injar i nyi Yona zua a mi shighe u lu uma laa? (b) Ka averen a nyi Yona una va zua mi ken hemene?

24 Yona ungwa imo i Yehova nahan Yehova na un injar kpa? Een, yange na un. Hiihii yô, alaghga Yona yange va mase ungwan kwagh u mbatsoov mbara ér ve war uraahumbe la. Yona yange ne iyol na, mba ker un mba gbihin shin mnger je maa uraahumbe la de, nahan mbatsoov mbara “seer cian [Yehova] tsung,” shi ve na un nagh, lu mbaaôndo vev mbaaiev mbara ga.—Yona 1:15, 16.

25 Yona va zua a injar i hemban cii ken hemen. Yesu ôr kwagh u shighe u Yona lu ken iyav mbu zegeishu la ér kwagh ne tsengatesen er un kpa una va lu shin uwar gayô Sheol yô. (Ôr Mateu 12:38-40.) Shighe u a va nder Yona shin ku, una lu uma shin tar la, una ungwa kwagh u Yesu ôr ne nahan a doo un kpen kpen! (Yoh. 5:28, 29) We kpa Yehova soo u nan we iveren. Aluer u tsume nahan, u fatyô u henen kwagh ken mbamtsum ou, hiden ungwan imo i Aôndo shi nan iyol you sha u eren un tom er Yona nahan kpa?

^ par. 4 Doo kpishi er Yona lu or u ken Galilia nahan, gadia Mbafarishi mba wan imanger yange ve kaa a Yesu shighe ugen la ér: “Time nenge er ma profeti una due ken Galilia ga yô.” (Yoh. 7:52) Mbagemankwagh man mbatimenshaakaa kpishi nenge ér Mbafarishi lu kaan ér ma profeti môm lu a vande duen ken Galilia ga, shi a tsa kpa una due ker ga. Aluer ka nahan yô, ior mban lu huren kwagh u Yona la kera kua kwaghôron u profeti kpaa cii.—Yes. 9:1, 2.

^ par. 12 Ruamabera u ken zwa Grika, u i yer ér Septuajinta la kaa ér Yona lu kôughon, nahan kwagh ne tese ér yange yav mem mem. Kpa, doo u se kure ikyaa ser mnyam ma Yona man tese ér kwagh tsô gba un sha kwagh u lu zan hemen la ga ze, gadia ashighe agen kwagh ka una za or iyol kpishi yô, i tume nan iyol nahan i lu nan ape yaven. Shighe u Yesu lu ken ican, ken sule u Gesemane la, Peteru man Yakobu man Yohane “lu yaven sha ci u ishima i vihin.”—Luka 22:45.

^ par. 19 I gema ishember i ken zwa Heberu i í yer ér “ishu” la ken zwa Grika ér “zegeinyam i shin zegemnger” shin “zege ishu.” Se fatyô u fan er inyam i shin zegemnger ne yange i lu jighilii ga, nahan kpa zegeishu i í yer ér shark la ngu shin zegemnger u Mediterenia la, man ishu ne i kehe kuma u menan or jimin cii. Shin uzegembamngerev mbagenev je yô, ishu i shark ne hemba kehen cii; shark u i yer ér whale shark la lihe kuma angahar 45 nahan, ushark mbagenev je yô lihe hemba nahan je kpaa!