Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Kav Jighjigh Ve u Nan

Mkur

Mkur

“Hingir [nen] mbakaven mba ve ya dyako u uityendezwa sha jighjigh u nan man sha ishima i wan kpaa” la.—MBAHEBERU 6:12.

1, 2. Er nan ve i gbe hange hange u lu a jighjigh u nan hegene? Tese ikyav.

ISHEMBER i jighjigh la ka iti i ieren igen i doon tsung. Nahan kpa zum u se nenge a ishember la shin se ongo i yô, doo u se hen sha ieren igen kpaa: “U eren kwagh torough torough!” Sha ci u aluer se mba a jighjigh u nan ga yô, hingir hegen torough torough u se lu a mi. Aluer se mba a mi yô, hingir hegen torough torough u se kura jighjigh wase la shi se lu taver un seer a seer. Sha ci u nyi?

2 Tôô wer, u ngu zenden ken zege taaikyôngo, nahan imura kôr u je u ngu nôngon u kpen. Aluer u za zua a mngerem yô, a gba u ú ver ma ape oo ua ta ma ga yô. Shi a gba u ú lu seer ma sha er ma ar a we ape u lu zan la yô. Nyian ne se cii se mba ken tar u lun er ka taaikyôngo u ken jijingi nahan, tar u ior ve ban a jighjigh u nan kpishi yô. Sha nahan yô, a gba u se kuran jighjigh u se lu a mi la shi se taver un se seer a seer. Er se fatyô u waren ken taaikyôngo la a mngerem shio ga nahan, kape ikyar i se ye vea Yehova la kpa, a jighjigh u nan shio yô, ia fatyô u zan hemen ga je la.—Rom. 1:17.

3. Ka unô Yehova a er se kwagh ve sha u taver jighjigh wase, man ka akaa ahar a nyi i doo u se hungur ga?

3 Yehova fa er i hingir torough torough u se lu a jighjigh u nan yô, shi a fa er hegen ne, i lu kwagh u ican tsung u lun a jighjigh u nan shi kuran un kpaa yô. Ka nahan ve a er se kwagh u mbajighjigh kpishi mba se fatyô u dondon ikyav ve la ye. Yehova yange mgbegha apostoli Paulu nger ér: “Hingir [nen] mbakaven mba ve ya dyako u uityendezwa sha jighjigh u nan man sha ishima i wan kpaa” la. (Heb. 6:12) Shi ka ityôkyaa i í ne ve, nongo u Yehova kpaa u lu taver se ishima ér se dondo ikyav i nomso man kasev mbajighjigh, er mba i er kwagh ve ken takerada ne je la. Nahan kpa, ka nyi i doo u se er hegene? Doo u se umbur akaa a ahar ne: (1) Gba u se za hemen u taver jighjigh wase u nan; (2) gba u se za hemen u lun a ishimaverenkeghen her dông.

4. Satan ka orihyom u jighjigh u nan nena, nahan kpa er nan i doo u se cia ga?

4 Za hemen u taver jighjigh wou u nan. Satan ka orihyom u jighjigh u nan u hemban cii. Satan u a lu hemen tar ne la na yô, ka ican kpishi u lun a jighjigh u nan. Ngu a agee hemba se. Nahan kpa, doo u se cia ser, se fatyô u lun a jighjigh u nan, shi taver jighjigh wase ga shinii? Mayange ga cii! Yehova ngu Ijende i mba ve nôngon ér vea lu a jighjigh u nan la i̱ hemban cii. Er Yehova a lu suen se yô, se fatyô u hendan a Diabolo je, una yevese se je kpaa! (Yak. 4:7) Ka se hendan a Diabolo sha u tôôn shighe hanma  iyange seer taver jighjigh wase u nan. Se er kwagh ne nena?

5. Nomso man kasev mbajighjigh mba i er kwagh ve ken Bibilo la, yange ve hingir u lun a jighjigh u nan nena?

5 Er se vande pasen ken takerada ne nahan, nomso man kasev mbajighjigh mba i er kwagh ve ken Bibilo la yange i mar ve a jighjigh u nan ga. Kpa akaa a ve er ken uma ve la tese ér jighjigh u nan ka ityamegh ki icighan jijingi u Yehova. (Gal. 5:22, 23) Yange ve sôn Yehova ér a wase ve, nahan Yehova za hemen u taver jighjigh ve la. Yô, se dondo nen ikyav ve la, se umbur nen ser Yehova ne mba ve sen un icighan jijingi shi ve eren sha kwagh u ve sen la, jijingi na wuee je. (Luka 11:13) Shi kwagh ugen kpa ngu u i gbe u se er yôô?

6. Se er nan ve se hemba zuan a iwasen ken akaa a se ôron ken Bibilo laa?

6 Se time di sha akav a mbajighjigh kpuaa ken takerada ne tsô. Mbajighjigh mbagenev kpa mba kpishi! (Ôr Mbaheberu 11:32.) Akaa nga kpishi a se fatyô u seer henen sha kwagh u hanma orjighjigh u i er kwagh u nan ken Bibilo yô. Aluer se ôr kwagh u mbajighjigh mban ken Bibilo ayem ayem yô, kwagh la una taver jighjgh wase u nan cuku tseegh. Kpa aluer se soo u zuan a mtsera ken kwagh u se lu ôron la kpishi yô, gba u se tôôn shighe se timen sha kwagh u Bibilo i er la zulee. Aluer se umbur ser, nomso man kasev mbajighjigh mban yange ve lu di ior “inja i môm a vese” yô, a hemba gban se ishima u dondon ikyav ve la. (Yak. 5:17) Nahan se kav er yange a lu ve shighe u ve tagher a mbamtaver man mbamzeyol mba se kpa se tagher a mi la yô.

7-9. (a) Yange a gbe u ior mbajighjigh mba se er kwagh ve ken Bibilo la vea civir Yehova sha gbenda u se civir un nyian ne nahan ma lu ve nena? (b) Doo u se eren akaa a taver jighjigh wase sha ci u nyi?

7 Gbenda ugen u shi se taver jighjigh wase yô, ka sha ieren yase. Sha ci u ‘jighjigh u nan u a lu a aeren ga yô, ngu kpenegh.’ (Yak. 2:26) Ior mba se er kwagh ve ne, luun er ka ve Yehova yange una kaa ér ve er tom u se lu eren hegen ne nahan, nenge er yange ma doo ve kpishi sha won yô!

8 U tesen ikyav yô, luun er yange a kaa a Aberaham ér a̱ de kera te atse ken taaikyôngo sha u civir Yehova ga, kpa a za kohol imôngo vea ior mba Yehova mbagenev ken Ayou a Tartor a doonashe man sha mbamkohol mba vesen ape a lu tan iwanger sha uityendezwa mba nenge a ve “ken ica” tseegh la nahan, ma lu un nena? (Ôr Mbaheberu 11:13.) Shighe u Eliya lu nôngon u civir Yehova sha mimi zum u ifer tor ugen u civir akombo lu hemen la, luun er yange á kaa a na ér tom na ka u wuan uprofeti mba aiev mba Baal mbara ga, kpa ka u zenden bem bem, sôron ior sha ajiir a ve, ôron ve loho u ua sur ve asema shi ua na ve ishimaverenkeghen la nahan, ma lu un nena? Sha kpôô yô, u nenge wer yange ma doo nomso man kasev mbajighjigh mban kpishi u civir Yehova er se civir un nyian nahan ne gaa?

9 Nahan yô, se za nen hemen u eren akaa a taver jighjigh wase. Se er nahan yô, se lu dondon ikyav i nomso man kasev mbajighjigh  mba i er kwagh ve ken Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la. Er se vande ôron ken Mhii u takerada ne nahan, se hemba hoghol a ve er ka azende ase a ishima ishima nahan. Kpa, ica a gba ga tsô ikyaryan ne ia hingir kwagh u kpôô kpôô.

10. Ka iember i nyi se zua a mi ken Paradiso?

10 Umbur ishimaverenkeghen you la. Ishimaverenkeghen i nomso man kasev mbajighjigh lu a mi la i̱ na ve agee a civir Aôndo hanma shighe cii. We i̱ ne u kpa? U tesen ikyav yô, hen er u va nenge a mbacivir Aôndo mba jighjigh mba ve kpe mbara zum u a nder ve shin ku sha “mnder u mbaperapera” la ve, a saan we iyol kpishi yô. (Ôr Aerenakaa 24:15.) Ka mbampin mba nyi nahan u soo wer u va pine ve?

11, 12. Ken tar u he la, ka mbampin mba nyi nahan, alaghga u pine (a) Abel? (b) Noa? (c) Aberaham? (d) Rutu? (e) Abigail? (f) Eseter?

11 U va nenge a Abel nahan, u soo u pinen un er mbamaren nav yange ve lu yôô? Shin alaghga ú pine un wer: “Yange u fatyô u lamen a ucerubi mba ve lu kuran sule u Eden la jee? Nahan ve ve lam a we kpa?” Noa di ye? Alaghga u pine un wer: “Yange wea nenge a Akôraior a sha ayange a ou la nahan, u cia vee? Yange u er nena ve u koso annyamev mba ve lu ken tso a we inyom jimin laa?” Aluer u nenge a Aberaham yô, alaghga u pine un wer: “Yange u fa Shem je kpa? Ka an yange nan tese u kwagh u Yehovaa? Yange taver we u moughon undun gar u Ur?”

12 Tseegh ga, shi nenge ase mbampin mba alaghga u soo u pinen kasev mba jighjigh mba a nder ve shin ku la yô. “Rutu, lu nyi i na ve u hingir kwase u civir Yehova?” “Abigail, yange cier we iyol u ôron Nabal er u ne Davidi iwasen yôô?” “Eseter, Bibilo yange i kera ôr se kwagh wou man Mordekai za bee ga, nahan kwagh wen yange za kure nena?”

13. (a) Ka mbampin mba nyi nahan alaghga mba a nder ve shin ku la vea pineu we? (b) Ka wea hen sha kwagh u ishimaverenkeghen i va zuan ishigh a nomso man kasev mbajighjigh mba ngise la nahan, i lu u ken ishima nena?

13 Nomso man kasev mbajighjigh mbara kpa alaghga vea lu a mbampin kpishi mba pinen we. Nenge ase er a doo u u ôron ve kwagh u mkur u ayange a masejime la man er Yehova lu veren ior nav ken ashighe a ican la sha wono! Se na jighjigh ser, vea fa er Yehova yange kure uityendezwa nav cii nahan, a doo ve je a gande. Hen shighe la, se kera zer henen a hen kwagh u ior mbacivir Yehova sha mimi mba i er kwagh ve ken Bibilo la ga. Vea lu a vese imôngo ken Paradiso! Sha nahan yô, nôngo sha afatyô wou cii hegen ne je, ve lu u er ka ior mba u fe ve kpôô kpôô nahan. Za hemen u kaven jighjigh ve la. Nahan yô, civir Yehova a azende ou a ishima ishima ne zan zan gbem sha won!