1, 2. Shighe u Yesu lu ôron kwagh a ior ken gar u Kapernahum la, alaghga Peteru lu henen ér nyi, kpa lu nyi i gema i eree?

PETERU bon ashe lu kenger sha ior mba Yesu lu pasen ve kwagh la ngegh ngegh. Lu ken shinagoge, ken gar u Kapernahum, ape ya u Peteru lu la. Shi lu hen gar ne kpa Peteru eren tom u kôron ishu ye. Gar ne lu hen kpe Zegemnger u Galilia, vegher u ken imbusutarimese la. Azende a na man anmgbianev nav kua ior mba yange eren kpenga a ve imôngo la, lu hen gar ne kpishi. Peteru lu henen je ér ior mba hen gar u Kapernahum la kpa vea kav er Yesu a lu Mesiya yô, nahan a maa ve iyol kpishi u henen kwagh u Tartor u Aôndo sha ikyev i ortesen u hemban cii ne. Kpa kwagh er nahan ga.

2 Ior kpishi soo u ungwan kwagh u Yesu lu ôron la ga. Mbagenev lu unun shin ikyer, hunan kwagh u Yesu lu ôron la. Nahan kpa, kwagh u hemba zan Peteru iyol yô, lu ieren i mbahenen mba Yesu mbagenev. Kera maa ve iyol u ungwan akaa a mimi a he, a Yesu lu tesen ve la ga. Ve hingir urenee, shi ishima vihi ve je kpaa. Mbagenev ker amo, gba kaan ér kwaghôron u Yesu la ngu ican je. Er ve kera soo u ungwan ga yô, ve due ken shinagoge kera, shi ve de u dondon Yesu kpaa.—Ôr Yohane 6:60, 66.

3. Jighjigh u nan u Peteru yange wase un u eren nyi sha ashighe kposo kposoo?

3 Kwagh ne lu kwagh u karen jighjigh u Peteru kua mbaapostoli mbagenev. Peteru kav kwagh u Yesu ôr sha iyange la tsembelee ga. Ka keng yange una nenge er mkaanem ma Yesu mara ma a fatyô u nan or ishima vihin aluer nan hen sha mi tsembelee ga yô. Nahan Peteru er nena? Lu kwa u hiihii u Peteru tagher a kwagh u karen jighjigh u na Ortesen na ne ga, shi lu kwa u masetyô la kpaa ga. De se nenge er jighjigh u nan u Peteru yange wase un u tilen sha mimi sha ashighe la yô.

Peteru Za Hemen u Dondon Yesu Zum u Mbagenev Undu Un Yô

4, 5. Yesu yange eren akaa sha igbenda i ior henen ér una er ga nena?

4 Ashighe kpishi mkaanem ma Yesu man aeren a na yange a kpiligh Peteru iyol kpen kpen. Ashighe agen Ortesen yange a er  akaa, shi a ôr akaa a ior ve hen ér Una er, shin Una ôr ga yô. Yesu sember nan ior udubu imôngo kwaghyan sha ivande iyange kar i môm. Tsô ior gba nôngon ér vea kôr un tor. Nahan kpa, a er kwagh u kpiligh ior kpishi iyol yô, a ôso liee a kar hen a ve kera, shi a kaa a mbahenen nav ér ve nyôr tso ve yem ken Kapernahum. Er mbahenen lu yemen ken mnger tugh la, Yesu shi er kwagh ugen u kpiligh ve iyol; a zende sha kwavmnger u Zegemnger u Galilia, shighe u ahumbe lu kpianger a mngerem kpishi yô, nahan Peteru hen kwagh u vesen sha kwagh u jighjigh u nan.

5 Sev mbu aven yô, ve mase kaven er ikpelaior la nyôr utso va sha u va keren ve yô. Nahan kpa, ikyav tese ér ior mbara lu tôvon Yesu ityô lu ikyaa i kwaghyan, lu sha ci u sar ve u henen akaa hen Yesu ga. Nahan Yesu kôôm ve sha ieren ve i soon akaa a iyolough la. (Yoh. 6:25-27) Yesu za seer lamen sha kwagh ne ken shinagoge, ken gar u Kapernahum, ape er kwagh ugen u ior hen ér una er ga yô. A tese ve mimi u injaa ugen u lu ve ican kpishi yô.

6. Yesu yange ôr injakwagh pase ér nyi, man mba yange ôr ve i la gema er nena?

6 Yesu soo ér ior ve de gbe van hen a na sha ci u un ngu a tahav mbu nan ve kwaghyan ga, kpa ve fa er i gbe u una na uma na sha ci ve man er ku na la ua wase ve u zuan a uma u tsôron yô. Nahan a ôr ve injakwagh, a tôô iyol na a kar sha mana, u lu kwaghyan u sen sha, sha ayange a Mose la. Er mbagenev huna kwaghôron la yô, a ôr ve injakwagh igen vighe vighe, a pase er i gbe u saa vea ya iyol na shi vea ma awambe a na man vea zua a uma u tsôron yô. Er nahan yô, ve gba nyoon asema. Mbagenev kaa ér: “Kwaghôron ne ngu ican je; ka an nana fatyô u veren ato sha mini?” *Yoh. 6:48-60, 66.

7, 8. (a) Lu nyi Peteru lu a kav sha kwagh u Yesu ga? (b) Peteru yange na mlumun sha mpin u Yesu pine mbaapostoli nav la ér nyi?

7 Peteru una er nena? Un kpa kwagh u Yesu ôr la yange una taver un je ka u henen ga. Lu a kav er i gbe u Yesu una kpe sha u kuren awashima u Aôndo la ga. Peteru yange war paven a Yesu, er mbahenen mbalun jighilii ga mba ve undu Yesu sha iyange shon la nahanaa? Ei; Peteru lu a ieren i injaa igen, i yange na ve lu er ior mbara ga yô. Lu nyi ierene?

8 Yesu gema kaa a mbaapostoli nav ér: “Ne kpaa, ka ne ka yemene?” (Yoh. 6:67) Yesu lu lamen a mba pue kar uhar mbara, kpa lu Peteru bugh zwa ôr kwagh ye. Ashighe kpishi Peteru yange a vande wan zwa sha kwagh a mbaapostoli mbagenev mbara.  Alaghga Peteru lu tamen a ve cii. A lu nahan shin a lu nahan ga kpa, lu un hemban wan zwa sha kwagh ye; yange i taver kpishi u Peteru nahan a tamber cii man una pase ishima na sha kwagh. Kwagh u lu un ken ishima hen shighe ne yô, lu mkaanem ma doon tsung, ma hungur se mayange ga man, ér: “Tere, ka hen an je shi sé zaa? Ka We U lu a mkaanem ma uma u tsôron ye.”—Yoh. 6:68.

9. Peteru yange dondo Yesu sha mimi nena?

9 Mkaanem mara kôr u ken ishima ga he? Jighjigh u Peteru na Yesu la na yô, a lu a ieren i injaa i doon tsung, a tile sha mimi. Peteru nenge ér ka Yesu tseegh a lu Oryiman u Yehova a ne ye, shi fa er mkaanem ma Yesu tesen ior sha kwagh u Tartor u Aôndo la ma a yima ve yô. Peteru nenge ér, aluer una kav akaa agen ga kpa, ma ijiir igen ngi i una za ga, ka nahan ve Aôndo una lumun un shi una zua a uma u tsôron ye.

Gba u se dondo atesen a Yesu sha mimi, aluer a wanger se ga shin nga sha ishima yase ga je kpaa

10. Se dondo ikyav i Peteru i tilen sha mimi la nena?

10 We kpa ka mnenge wou laa? Kwagh er vihi yô, nyian ne ior kpishi senge ér ve soo Yesu, kpa mba dondon un sha mimi ga. Aluer se soo u dondon Kristu sha mimi yô, a gba u se soo atesen a na, er Peteru soo a nahan. Atesen la aa wanger se ga, shin aa lu sha ishima yase ga je kpa, gba u se hen a shi se kav inja i a shi se dondon a kpaa. Saa se tile sha mimi ve se fatyô u lun a ishimaverenkeghen i zuan a uma u tsôron, u Yesu a soo ér se zua a mi la ye.—Ôr Pasalmi 97:10.

Zum u I Kôôm Un Kpa A Tile sha Mimi Her

11. Yesu yange kua a mbahenen nav ve yem hana?

11 Shighe u ikpelaior lu a Yesu ne karen yô, Yesu kua a mbaapostoli kua mbahenen nav mbagenev, ve zende angahar ve yem vegher u ken imbusutarimese ica. Ashighe agen yange or a lu shin Zegenmger u Galilia, u mngerem nam engem yum la yô, nan nenge a ityough ki Uwo u Hermon u senou cirin sha mi, u u lu vegher u sha ityoughkitaregh ki Tar u Ityendezwa la. Yesu man mbahenen nav lu zan hen agar a a lu ikyua a gar u Sesaria u Filipi la, nahan ve lu mgbôghom a Uwo u Hermon la. Mba za tem hen ijiir i doon, ape vea gema a kenger Tar u Ityendezwa vegher u ken imbusutariyan a yem ica la yô, Yesu pine mbahenen nav mpin u injaa ugen.

12, 13. (a) Er nan ve Yesu pine kwagh u ikpelaior lu ôron sha kwagh na? (b) Mlumun u Peteru na Yesu la yange tese ér lu a jighjigh u nan u mimi nena?

12 A pine ve ér: “Ikpelaior i kaan er, Mo M ngu ana?” Nenge ase a Peteru ken ishima er a lu kenger sha Yesu, shi henen sha kwagh u erdoo u Ortesen na ne kua kwaghfan na u a kpiligh iyol la yô. Yesu soo u fan mnenge u ior kpishi sha kwagh na. Mbahenen  mba Yesu na mlumun sha mpin la, ve ter ati a ior kposo kposo mba ior kaan ér ka Yesu yô. Kpa Yesu soo u fan mhen ve kpaa. Alaghga tsô mbadondon un mba ve luun a na ne kpa lan un er ior kpishi fa un ga nahan shinii? Shi a pine ér: “Tsô ne yô, ne mba kaan ner: Mo, M ngu ana?”—Luka 9:18-20.

13 Kwa ne kpa, Peteru na mlumun ngôôr ga. A ôr kwagh u mbahenen mbagenev kpishi lu henen ken asema a ve yô, a due a mi sha zwa wang. A kaa ér: “We U ngu Kristu Wan u Aôndo u uma.” Nenge ase er Yesu yange una lu wuese Peteru kpeer ityough sha u lumun a kwagh u ôr la yô. Yesu umbur Peteru er i lu ma orgen ga, kpa i lu Yehova Aôndo a wase mbalun a jighjigh u nan taveraa, ve fe mimi u vesen ne ye. Yehova wase Peteru u kaven or u nan lu Mesiya, shin Kristu, u i tôndo zwa ngise ngise ér ngu van la, man kwagh ne lu mimi u vesen, u Yehova lu a pase hen shighe la ga yô!—Ôr Mateu 16:16, 17.

14. Yesu yange na Peteru ityom i vesen i nyi?

14 Kristu ne ka u ngise i ôr kwagh na ken kwaghôron u profeti ugen ér una lu iwen i mbamaan vea venda i la. (Ps. 118:22; Luka 20:17) Er Yesu lu a kwaghôron u profeti ne ken ishima kua agen kpaa yô, a pase er i lu Kristu u a lu iwen i Peteru yila i ér Wan u Aôndo la je, Yehova una ver nongo na sha i ye. Maa a na Peteru ityom i vesen ken nongo u Kristu la. Yange ver Peteru ér a lu ityough sha mbaapostoli mbagenev mbara, er i tesen ken mbaadua mbagenev nahan ga, kpa yange na un di ityom i vesen tsô. A na Peteru “uishindan mba tartor u Sha.” (Mat. 16:19) Lu u Peteru una bugh hunda u uumace vea zua a ishimaverenkeghen i nyôron Tartor u Aôndo yô; una hii bughun sha ci u Mbayuda, maa una bugh sha ci u Mbasamaria, una mase bughun sha ci u Atôatyev, shin ior mba ve lu Mbayuda ga la.

15. Lu nyi i na ve Peteru zôhô a Yesu, man yange zôhô a na kaa ér nyi?

15 Nahan kpa ken masejime yô, Yesu va kaa ér mba i ne ve tom kpishi la á ker di her a ve kpishi je, man Peteru kpa lu môm ken mba i na ve kpishi yô. (Luka 12:48) Yesu za hemen u pasen akaa a mimi a yange gba hange hange u a fa sha kwagh u Mesiya yô, kua ican i lu u una va ya man ku u a wua un ken Yerusalem la kpaa. Peteru ungwa kwagh la nahan ishima za un iyol kpishi. Tsô a ta ibyalegh a Yesu, a gba zôhôn a na kaan ér: “Aôndo A̱ bunde kwagh la, Tere, a̱ de tseren We ga.”—Mat. 16:21, 22.

16. Yesu yange kôôm Peteru nena, man ka kwaghwan u nyi se cii se fatyô u zuan a mi ken kwagh u a ôr a Peteru laa?

 16 Peteru yange hen ér un ngu wasen a wase Yesu, nahan kwagh u Yesu gema ôr a na la yange una kpiligh un iyol kpen kpen. Yesu gema ijime na ken Peteru, hide kenger sha mbahenen nav mbagenev mbara, mba alaghga ve kpa ve lu a mhen u Peteru la yô, maa a kaa ér: “Hirem ken ijime kera, Satan, u ngum kwagh u nan gbev mbu nôngon, gadia u we ikyo sha akaa a a lu a Aôndo ga, saa a ior tsô.” (Mat. 16:23; Mar. 8:32, 33) Mkaanem ma Yesu man ma a kwaghwan ker sha ci u wase cii. Ka i lu zange u hungur mhen u Aôndo, geman henen kwagh sha gbenda u ior ve henen kwagh la. Aluer se er nahan, a awashima u wasen a wase or je kpa, alaghga se lu taver nan ishima ser nana er kwagh u Satan a soo yô, i de lu kwagh u Aôndo a soo la ga. Kpa Peteru er nena?

17. Yesu yange soo ér Peteru a er nena ve kaa a na ér “hirem ken ijime kera”?

17 Peteru yange una kav er lu un jighilii Yesu lu yilan ér Satan Diabolo ga yô. Yesu zenda Peteru, apostoli na u nenge un a inja i dedoo kpishi ne ér a̱ yem kera ga, kpa kôôm un sha mhen u lu a mi sha ikyaa ne vough ga la tsô. Kwagh ne tese wang ér yange gba u Peteru una de u eren akaa a nan Ortesen na gbev mbu nôngon, kpa una hide a suen un a sue.

Saa se lu mba ngohol kwaghwan a iyolhiden ijime shi henen kwagh ker ve se za hemen u seer lun a Yesu Kristu kua Ter na, Yehova Aôndo kôôsôô ye

18. Peteru yange tese ér un tile sha mimi nena, man se dondo ikyav na la nena?

18 Peteru yange nagher iyol shin nyoon ishima shin nyôr ijôvô? Ei; yange lumun kwaghwan la a iyolhiden ijime. Sha nahan yô, kwa ne kpa Peteru tese ér un tile sha mimi. Hanma or u dondon sha Kristu cii ashighe agen a gba u a wa nan kwagh. Kpa saa se lu mba ngohol kwaghwan a iyolhiden ijime shi henen kwagh ker ve se za hemen u seer lun a Yesu Kristu kua Ter na, Yehova Aôndo kôôsôô ye.—Ôr Anzaakaa 4:13.

Peteru za hemen u tilen sha mimi zum u i kôôm un je kpaa

A Zua a Injar sha Ieren Na i Tilen sha Mimi La

19. Yesu yange ôr kwagh u kpiligh iyol ér nyi, man alaghga Peteru lu henen ér nyi?

19 Ihwa lu a kar ga tsô Yesu shi ôr kwagh u kpiligh iyol ugen, a kaa ér: “Mimi je M kaan ne ne, mba ve til heen ne, mbagenev ker ka mba vea bende a ku je ga, saa vea vande nengen a Wan u or Una lu van ken tartor Na ve.” (Mat. 16:28) Yange a sar Peteru u kaven inja i mkaanem man je ka u henen a hen ga. Yesu ôr kwagh  la nahan a ver ishigh ér nyi? Alaghga Peteru lu henen ér i sember vendan kwagh a na taver taver, nahan i wa un sha da ér una va nenge a kwagh u Yesu ôr ne je kpaa-o.

20, 21. (a) Ka mpase u sha mnenge u nyi yange Peteru nengee? (b) Kwagh u ior ihiar ôr a Yesu ken mpase u sha mnenge la kôôm Peteru nena?

20 Nahan kpa, ayange nga kar er kasua môm nahan yô, Yesu kua a Yakobu man Yohane man Peteru, ve za unde sha “gôgôwo,” man alaghga lu Uwo u Hermon, u yange u lu ikyua la. Alaghga lu tugh, gadia iorov mba utar mbara lu meer mnyam. Kpa Yesu ngur eren msen yô, kwagh ugen gema er u na mnyam samber ve ashe yô.—Mat. 17:1; Luka 9:28, 29, 32.

21 Ve nenge Yesu hii u geman iyol. Ishigh nagh hii u engem zan zan hingir u wanger er ka iyange nahan. Akondo a na kpa kungu hingir pupuu segh segh. Shi ior ihiar tile a Yesu imôngo, u môm tile sha ityough ki Mose, ugen di tile sha ityough ki Eliya. Ve lu lamen a na, man ikyav tese ér lu sha kwagh u “ku u A sôôn u  kpen ken Yerusalem la,” kua mnder u a nder un shin ku la. Kwagh ne tese wang ér kwagh u Peteru lu henen ér doo u Yesu una ya ican shi una kpe ga la lu shami ga!—Luka 9:30, 31.

22, 23. (a) Peteru yange tese erdoo man ishimatseen nena? (b) Ka injar i nyi shi Peteru man Yakobu man Yohane yange ve zua a mi hen tugh mbura?

22 Peteru nenge ér doo u un kpa una ôr kwagh ken mpase u iengem i Yesu ne, shi alaghga soo ér mpase shon a za hemen. Peteru nenge ér Mose man Eliya mba sôôn undun Yesu. Tsô a kaa ér: “Tere, se mba heen, nahan doo; yô, sé er atumbe atar, i môm sha ci Wou, i môm sha ci u Mose, i môm di sha ci u Eliya.” Nahan kpa, er uprofeti mba Yehova mba uhar mba i tese ve ken mpase u iengem i Yesu ne vande kpen kera yô, ityôkyaa lu i eren ve atumbe ga. Peteru hen sha kwagh ne tsembelee ga tsô gba ôron kwagh tsô. Nahan cii kpa, Peteru ka or u kwagh na a doo se yô, sha ci u eren erdoo a ior shi lu or u tseen ishima sha kwagh.—Luka 9:33.

Mpase u sha mnenge u Peteru man Yakobu kua Yohane nenge la lu injar je i na ve ye

23 Peteru man Yakobu kua Yohane shi zua a injar igen hen tugh mbura. Ibeenegh kigen sen va gba mure sha a ve sha uwo la. Imo i Yehova due ken ibeenegh kira kaa ér: “Ngun ka Wan Wam u M tsough Un, ungwan nen Un.” Mpase u iengem i Yesu la maa kure, ve mase shin vea Yesu sha uwo la ve tseegh.—Luka 9:34-36.

24. (a) Mpase u iengem i Yesu la yange wase Peteru nena? (b) Mpase u iengem i Yesu la una wase se nyian nena?

24 Mpase u sha mnenge u i tese Peteru iengem i Yesu la lu kwagh u dedoo je i er a na ye kua se kpaa! Anyom nga kar imôngo yô, Peteru va nger kwagh sha kwagh u icivir i yange zua a mi hen tugh mbu i tsenga tesen un iengem i Yesu, er a lu Tor u Tartor u sha la, shi yange pase er un “nenge a nenge iengem [i Yesu] sha ashe je” yô. Mpase la tese mimi u akaaôron a profeti a ken Mkaanem ma Aôndo kpishi, shi taver jighjigh u Peteru sha er una tagher a ameen kpa una gba ga yô. (Ôr 2 Peteru 1:16-19.) Aluer se za hemen u tilen sha mimi sha ishigh ki Ortesen wase u Yehova a tsough la, shi se mba henen kwagh hen a na shi ngohol kwaghwan na man ityesen na, shi se mba hiden a ayol a ase ijime dondon sha a na ayange ayange er Peteru nahan yô, se kpa mpase la una taver jighjigh wase u nan.

^ par. 6 Aluer se tôô kwagh u ikpelaior ne ôr ken shinagoge, zum u Yesu ôr ve injakwagh ne la se kar sha kwaghôron ve u ken sev mbu karen, u ve lu yôôn saan saan ér Yesu ka profeti u Aôndo la yô, se nenge er ior mban yange ve ôr kwagh kpa ica i gba ga tsô shi ve gema zwa yô.—Yoh. 6:14.